1. Uvod

Z veseljem vam predstavljam letno poročilo urada evropskega varuha človekovih pravic za leto 2023.

Vse bolj zapleteno okolje odločanja v EU, ki se pogosto hitro spreminja in vključuje najrazličnejše deležnike, krepi potrebo po neodvisnih nadzornih organih, kot je evropski varuh človekovih pravic, in njihov pomen pri zagotavljanju, da evropska uprava ostane odgovorna in pregledna.

Delo mojega urada vključuje opozarjanje institucij EU, da je v nekaterih primerih sicer potrebno hitro politično ukrepanje, vendar bi moral biti privzeti način delovanja v državljane usmerjene uprave tak, da omogoča javno razpravo in nadzor.

V zvezi s tem sem Evropski parlament pozvala, naj podpre moje priporočilo, da prednostno obravnava precejšnje zamude Evropske komisije pri obravnavi zahtev za dostop do dokumentov, zlasti pri pregledu njenih prvotnih odločitev o dostopu. To je šele drugič, da sem kot evropska varuhinja človekovih pravic Parlamentu predložila posebno poročilo, kar dokazuje, kako pomembno je to vprašanje za demokratični nadzor. Hvaležna sem Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da se je tako hitro lotil te zadeve.

Etična vprašanja so tudi letos ostala v središču pozornosti. Pozorno sem spremljala proces reform v Evropskem parlamentu po korupcijskem škandalu konec leta 2022. Čeprav so bile uvedene nekatere jasne izboljšave etičnega okvira Parlamenta, bosta ključna ustrezno izvajanje in uveljavitev reform.

Leto 2023 so precej zaznamovale preiskave v zvezi z migracijami, saj sem na lastno pobudo začela preiskavo, katere namen je bil pojasniti vlogo Frontexa v akcijah iskanja in reševanja v Sredozemskem morju, v ločeni preiskavi pa sem agencijo pozvala, naj stori več, da bi zagotovila spoštovanje temeljnih pravic migrantov med „izpraševalnimi razgovori“. Prosila sem tudi za več informacij o memorandumu o soglasju med EU in Tunizijo, vključno s tem, ali je Komisija opravila oceno učinka na človekove pravice.

Migracije so bile ena glavnih tem na novembrski konferenci evropske mreže varuhov človekovih pravic v Evropskem parlamentu. Na srečanju nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic so potekale tudi obširne razprave o uporabi umetne inteligence v javni upravi in o pomenu visokih etičnih standardov v javnem življenju.

Z veseljem sem junija že četrtič podelila nagrado evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje. Na podelitvi nagrad so bile znova izpostavljene številne odlične pobude in projekti, ki jih izvajajo zaposleni v upravi EU. Splošno nagrado sta za svoje delo, s katerim civilni družbi pomagata dokumentirati vojne zločine in zločine proti človeštvu, prejela Eurojust in Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča.

Prihodnje leto bo pomembno za demokracijo v Evropi in po svetu. Odločitve, ki jih bodo ljudje sprejeli z oddajo glasovnic, ne bodo vplivale le na javno politiko, temveč tudi na delovanje same demokracije, vključno s sistemom zavor in ravnovesij, ki varujejo temeljne pravice, in odgovornost države. Javne uprave po vsem svetu bodo morale premagovati notranje napetosti med svojo neodvisnostjo in vladnimi zahtevami ter pri tem kot vodilo upoštevati javni interes. Institucije EU niso nič drugačne, del vloge evropskega varuha človekovih pravic pa je, da jih usmerja. Kot kaže lanska nagrada za dobro upravljanje, ima EU srečo, da ima vrsto prizadevnih in neodvisnih uradnikov, ki delujejo v splošno dobro. Veselim se nadaljnjega sodelovanja z njimi, da pokažemo, kako lahko dobra javna uprava prispeva k zaščiti demokracije in temeljnih pravic.

Emily O'Reilly

2. Leto 2023 na kratko

3. Ključne teme

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je pomagati ljudem, podjetjem in organizacijam, ki se srečujejo s težavami z upravo EU. Te se lahko nanašajo na pomanjkanje preglednosti pri odločanju, zamude ali zavrnitve pri zagotavljanju dostopa do dokumentov, kršitve temeljnih pravic in težave s pogodbami. V naslednjih poglavjih je predstavljen pregled ključnih zadev, povezanih s posameznimi področji.

3.1. Dostop do dokumentov

Državljani EU imajo široko pravico dostopa do dokumentov uprave EU. Če pri dostopu do teh dokumentov naletijo na težave, se lahko za pomoč obrnejo na evropskega varuha človekovih pravic.

Po preiskavi na lastno pobudo je evropska varuhinja človekovih pravic Evropsko komisijo zaprosila, naj nujno obravnava sistemske zamude pri obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov, in opozorila, da je potreben temeljit premislek, da se zagotovi spoštovanje rokov, določenih v zakonu EU o dostopu javnosti do dokumentov (Uredbi 1049/2001). Preiskava varuhinje človekovih pravic je pokazala, da kadar posamezniki vložijo prošnjo za pregled odločitve o dostopu (t. i. potrdilno prošnjo), Komisija v 85 % primerov zamudi zakonsko določene roke. Evropska varuhinja človekovih pravic je septembra Evropskemu parlamentu poslala posebno poročilo, v katerem ga je zaprosila, da ji z uradno podporo pomaga doseči, da bi Komisija ukrepala v skladu z njenim priporočilom. O poročilu je novembra razpravljala s poslanci Evropskega parlamenta v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Evropska varuhinja človekovih pravic je začela tudi preiskavo na lastno pobudo o tem, kako Komisija, Parlament in Svet Evropske unije obravnavajo zahteve javnosti za dostop do zakonodajnih dokumentov. Prejšnje preiskave evropske varuhinje človekovih pravic so pokazale, da navedene tri institucije v zvezi s temi zahtevami za dostop ne spoštujejo v celoti prava oziroma natančneje sodne prakse Unije.

Po preiskavi je evropska varuhinja človekovih pravic prosila Svet, naj v celoti omogoči dostop javnosti do mnenja njegove pravne službe o predlaganem zakonu o minimalni plači, pri čemer je trdila, da bi večja preglednost med pogajanji o osnutku zakona pomembno olajšala sodelovanje javnosti v zakonodajnem postopku EU. Svet je na priporočilo varuhinje človekovih pravic odobril dostop do zahtevanega dokumenta. Evropska varuhinja človekovih pravic je tudi kritizirala negativen odziv Evropskega odbora za varstvo podatkov (EOVP) na številne zahteve javnosti za dostop do pripravljalnih dokumentov v zvezi z mednarodnimi prenosi podatkov. EOVP je v odgovor na priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic na koncu odobril širši dostop do zahtevanih dokumentov.

Vprašanje, kaj se šteje za dokument EU, je bilo aktualno tudi leta 2023. Evropska varuhinja človekovih pravic je opozorila, da Komisija v okviru zahteve za dostop v zvezi z izmenjavami mnenj o osnutkih strategij EU za tla, gozdove in prilagajanje podnebnim spremembam sprva ni zajela konkretnih elektronskih sporočil. Med preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic se je Komisija strinjala, da bo evidentirala zadevna elektronska sporočila in proučila, ali bi jih bilo mogoče objaviti.

Evropska varuhinja človekovih pravic je v preiskavi v zvezi z Evropsko agencijo za zdravila (EMA) ugotovila, da se njena praksa samodejnega uvrščanja nekaterih zahtev za dostop do dokumentov v čakalno vrsto glede na čas vložitve ne glede na to, ali bi njihova obravnava pomenila pretirano upravno breme, ne more šteti za dobro upravljanje. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija EMA že sprejela ukrepe za postopno odpravo te čakalne vrste, zato jo je zaprosila, naj ji poroča o svojem napredku.

Evropska varuhinja človekovih pravic je Evropski investicijski banki (EIB) predlagala tudi, kako naj obravnava zahteve za dostop javnosti do dokumentov. Zlasti je EIB zaprosila, naj zahteve za dostop ocenjuje neodvisno od drugih stvari, ne pa glede na to, ali že načrtuje poznejšo objavo zadevnih dokumentov, ter naj pri zavrnitvi dostopa bolje pojasni, kako točno bi razkritje lahko ogrozilo interese, ki jih ščitijo pravila o preglednosti. Predlogi evropske varuhinje človekovih pravic so sledili preiskavi o tem, kako je EIB obravnavala zahtevo za dostop do povzetka projekta, ki ga financira za posodobitev distribucijskega omrežja električne energije na Poljskem. EIB je odgovorila, da bo poskrbela, da bo zahteve za dostop obravnavala v skladu s predlogi evropske varuhinje človekovih pravic.

Evropska varuhinja človekovih pravic je v preiskavi v zvezi z okoljskim odločanjem kritizirala dejstvo, da je Komisija zavrnila dostop do dokumentov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov v keramični industriji, sporočenimi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Varuhinja človekovih pravic se ni strinjala z obrazložitvijo Komisije, da zahtevani dokumenti niso vključevali več informacij o emisijah v okolje, kot so že bile javno dostopne, in z oceno Komisije, da ni prevlade javnega interesa za razkritje dokumentov. Komisijo je obvestila, da namerava izvesti širšo preiskavo o tem, kako razlaga obseg okoljskih informacij in informacij, povezanih z emisijami v okolje.

3.2. Temeljne pravice

Po utopitvi več sto ljudi ob obali Grčije 14. junija je evropska varuhinja človekovih pravic začela preiskavo na lastno pobudo o vlogi Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri misijah iskanja in reševanja. Zaprosila je za pregled številnih dokumentov v zvezi z odgovornostmi Frontexa na tem področju, vključno z uradnim poročilom o zadevnem incidentu (poročilom o resnih incidentih) in poročili o drugih nedavnih incidentih, v katerih je prišlo do številnih smrtnih žrtev v Sredozemskem morju. Preiskovalna skupina evropske varuhinje človekovih pravic se je nato v Varšavi sestala s predstavniki Frontexa, da bi razjasnila nekatere podane informacije. Evropska varuhinja človekovih pravic je Frontex tudi zaprosila, naj predloži dodatne dokumente za pregled.

V drugi pobudi, povezani z vlogo institucij EU pri spoštovanju temeljnih pravic pri dejavnostih upravljanja meja, je evropska varuhinja človekovih pravic zaprosila za več informacij o memorandumu o soglasju, ki sta ga julija podpisali EU in Tunizija. Natančneje, Evropsko komisijo je vprašala, kako namerava zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri ukrepih, povezanih z migracijami, ki izhajajo iz sporazuma, ki Tuniziji prinaša 105 milijonov EUR sredstev EU za upravljanje meja. Komisijo je vprašala, ali je pred podpisom memoranduma o soglasju opravila oceno učinka na človekove pravice in ali namerava med izvajanjem sporazuma opravljati redne preglede. Vprašala jo je tudi, ali je opredelila merila za začasno ustavitev financiranja, če človekove pravice ne bodo spoštovane. V ločeni preiskavi je Komisijo vprašala, kako skrbi, da sredstva EU, dodeljena Grčiji za upravljanje meja, ne prispevajo h kršitvam temeljnih pravic.

Evropska varuhinja človekovih pravic je po preiskavi v zvezi s Frontexovo skupno operacijo v Španiji agencijo zaprosila, naj stori več, da bi zagotovila spoštovanje temeljnih pravic migrantov brez urejenega statusa med izpraševalnimi razgovori, tj. razgovori, s katerimi se zbirajo informacije za analizo tveganj in identifikacijo osumljencev čezmejnih kaznivih dejanj. Predlagala je, naj Frontex evidentira privolitev izpraševancev ter jim zagotovi informacije o njihovih pravicah in dostopu do neodvisnega pritožbenega mehanizma. Evropska varuhinja človekovih pravic je predlagala tudi, naj Frontex vztraja, da operativni načrti za vsako skupno operacijo upravljanja meja v državi članici vključujejo dostop do pravne pomoči za migrante. Frontex je večino predlogov evropske varuhinje človekovih pravic sprejel.

Evropska varuhinja človekovih pravic je pozdravila odločitev Komisije, da bo v sodelovanju z lokalnimi organi pripravila oceno učinka objektov za upravljanje migracij v Grčiji, ki jih financira EU (večnamenski sprejemni in identifikacijski centri), na temeljne pravice, jo objavila in redno pregledovala. Komisija se je k tem ukrepom zavezala na podlagi predlogov, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic podala v preiskavi o tem, kako Komisija zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic v teh objektih.

Po preiskavi o tem, kako Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) ocenjuje tveganja za človekove pravice, preden državam, ki niso članice EU, zagotovi podporo za razvoj nadzornih zmogljivosti, je evropska varuhinja človekovih pravic podala več predlogov za izboljšanje smernic ESZD glede človekovih pravic. Ti vključujejo zagotavljanje več informacij o postopku ugotavljanja tveganj, navedbo, da bi bilo treba oceno učinka dejavnosti na človekove pravice opraviti med izvajanjem navedene dejavnosti, in vključitev določb o varstvu podatkov v zvezi s sestanki z lokalnimi organizacijami za človekove pravice, namenjenimi izmenjavi informacij. V drugi preiskavi, povezani s pomočjo državam, ki niso članice EU, pri razvoju nadzornih zmogljivosti, je evropska varuhinja človekovih pravic predlagala, naj Frontex posodobi postopek, ki ga uporablja za oceno učinka na človekove pravice, in izboljša način uporabe tega postopka.

3.3. Etična vprašanja

Po očitkih konec leta 2022, da so države, ki niso članice EU, plačevale za vpliv v Evropskem parlamentu, je evropska varuhinja človekovih pravic s Parlamentom izmenjala več mnenj o njegovih načrtih za reformo etičnih pravil. Decembra je pozdravila izboljšave, ki jih je Parlament uvedel v svoj etični okvir, kot sta podrobnejša opredelitev nasprotja interesov in obveznost poslancev Evropskega parlamenta, da objavijo srečanja, organizirana z registriranimi lobisti in diplomatskimi predstavniki držav, ki niso članice EU, hkrati pa je dejala, da še vedno obstajajo pomisleki o načinu izvedbe in uveljavitve teh pravil. Parlament je pozvala, naj poskrbi za vzpostavitev potrebnih virov ter ureditev za ustrezno spremljanje in uveljavitev novih pravil.

Po novici, da so Katar in organizacije, ki so mu blizu, plačali službena potovanja generalnega direktorja Evropske komisije, je evropska varuhinja človekovih pravic Komisijo zaprosila za informacije o potnih stroških, ki so jih od leta 2021 plačale tretje osebe. Po preučitvi predloženih statističnih podatkov je napovedala, da namerava začeti preiskavo, s katero bo ocenila zadevna potovanja in ugotovila, ali je Komisija sprejela ustrezne ukrepe za ublažitev morebitnih nasprotij interesov v teh primerih. Pozvala jo je tudi, naj objavi vsaj povzetek informacij, ki jih je v zvezi s to zadevo že predložila evropski varuhinji človekovih pravic.

Evropska varuhinja človekovih pravic je leta 2023 obravnavala tveganja za nasprotje interesov na področjih, kot je Evropski obrambni sklad. Začela je preiskavo o tem, kako Komisija skrbi, da pri zunanjih strokovnjakih, ki ocenjujejo predloge projektov Evropskega obrambnega sklada, ne prihaja do nasprotja interesov, saj Komisiji v nasprotju s splošno prakso pri ocenjevanju predlogov, ki naj bi prejeli sredstva EU, ni treba objaviti imen strokovnjakov, s katerimi se v zvezi s temi projekti posvetuje.

Poleg tega je evropska varuhinja človekovih pravic zaprosila Evropsko investicijsko banko (EIB), da izboljša svoja pravila o nasprotju interesov, potem ko je njen podpredsednik postal glavni izvršni direktor nacionalne spodbujevalne banke v Italiji. Podpredsednik je v tednih pred imenovanjem za glavnega izvršnega direktorja sodeloval pri odobritvi sporazumov o financiranju med EIB in nacionalno spodbujevalno banko. Evropska varuhinja človekovih pravic je predlagala, naj EIB okrepi nadzorno vlogo svojega odbora za etiko in skladnost v zvezi s predvidenimi novimi delovnimi mesti članov upravnega odbora. EIB je v odgovoru navedla, da je o predlogih evropske varuhinje človekovih pravic obvestila svoj odbor za etiko in skladnost. Prav tako naj bi odbor odhajajoče člane upravnega odbora zdaj obveščal, da jim nove pogodbe ne smejo preprečiti, da bi poročali o morebitnih nasprotjih interesov, ki se pojavijo v „obdobju mirovanja“ po prenehanju mandata.

Evropska varuhinja človekovih pravic je v okviru svoje analize v zadevi v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov pri oddaji naročila Komisije svetovalnemu podjetju za konkurenčno pravo za študijo o politiki EU o združitvah podjetij pozitivno ocenila spremembe notranjih smernic Komisije o javnem naročanju, ki jih je ta nedavno uvedla. Dejala je, da bi lahko nove smernice okrepile način, kako ta institucija obravnava morebitna poklicna nasprotja interesov pri razpisih, da pa jih je treba skrbno uporabljati. Komisija je med preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic zadevno pogodbo prekinila.

3.4. Odgovornost pri odločanju

Evropska varuhinja človekovih pravic je Evropski komisiji podala vrsto predlogov za pomoč pri zagotavljanju večje preglednosti in odgovornosti v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost (RRF) v višini več kot 700 milijard EUR, ki naj bi gospodarstvu EU pomagal okrevati po pandemiji covida-19 in socialno-ekonomskih učinkih ruske invazije v Ukrajini. Njeni predlogi vključujejo prošnjo Komisiji, naj še naprej objavlja predhodne ocene zahtevkov držav članic za plačilo, izboljša obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov, povezanih s tem mehanizmom, ter poskrbi, da države članice, ki še niso vzpostavile javnih portalov s podatki o glavnih prejemnikih sredstev, to storijo. Predlagala je tudi, da Komisija države članice spodbudi, naj na teh javnih portalih objavijo vse upravičence do sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Ker se je EU v zadnjih nekaj letih dogovorila o vrsti zakonov, namenjenih varstvu okolja in boju proti podnebnim spremembam, je bila v središču številnih nedavnih preiskav evropske varuhinje človekovih pravic ravno preglednost odločanja na tem področju. Letos je evropska varuhinja človekovih pravic objavila pregled rezultatov svojega javnega posvetovanja o preglednosti in sodelovanju pri odločanju EU v zvezi z okoljem. Anketiranci so izpostavili stvari, ki jim otežujejo spremljanje postopkov odločanja ali prispevanje k njim, vključno s poznim objavljanjem informacij, pomanjkanjem preglednosti v zvezi z lobiranjem in težavami pri dostopu do informacij o razpravah o osnutkih zakonodaje. V zvezi z vključevanjem civilne družbe v oblikovanje politik so predlagali, naj Komisija sporoči predhodna stališča o politikah in zakonodaji, ter zaprosili za večjo preglednost glede tega, kdo sodeluje v javnih posvetovanjih.

Na podlagi teh rezultatov je evropska varuhinja človekovih pravic začela preiskavo na lastno pobudo o tem, kako Komisija obvladuje tveganja, povezana z nevarnimi kemikalijami. Namen preiskave je preučiti zamude pri uvajanju omejitev za zmanjšanje tveganj pri konkretnih kemikalijah, zamude pri uvrščanju kemikalij na seznam snovi, za uporabo katerih je potrebna predhodna avtorizacija, ter zamude pri odločanju o posamezni avtorizaciji in pogojih za avtorizacijo. Evropska varuhinja človekovih pravic v okviru preiskave preučuje izbrane vzorčne spise, da bi ugotovila vzroke za zamude in preglednost postopka.

Kar zadeva odločanje v zvezi z javnim zdravjem, je evropska varuhinja človekovih pravic Evropsko agencijo za zdravila (EMA) spodbudila, naj čim prej posreduje predhodne načrte za objavo podatkov o kliničnih preskušanjih v zvezi s postopki vrednotenja zdravil, ki so bili zaključeni v času, ko je bila njena proaktivna politika preglednosti med letoma 2018 in 2023 prekinjena. Navedla je tudi več pomislekov glede preglednosti komunikacije Komisije s tobačno industrijo. V ugotovitvah preiskave je opozorila, da Komisija ni proaktivno objavljala podrobnosti o vseh svojih srečanjih z lobisti tobačne industrije in da ni vodila zapisnikov vseh teh srečanj. Hkrati je pozdravila zavezo Komisije, da bo še naprej ocenjevala izpostavljenost svojih oddelkov lobiranju tobačne industrije. Evropska varuhinja človekovih pravic bo Komisiji predložila informacije, ki naj jih sporoči višjim uslužbencem, da se zagotovi, da bo ta ocena temeljita, in Komisijo zaprosila, naj ji poroča o izidu ocene.

Zaradi pomislekov glede odgovornosti, ki jih je izrazila organizacija civilne družbe, je evropska varuhinja človekovih pravic začela preiskavo o odločitvi Komisije, da objavo kontaktnih podatkov v spletnem imeniku uslužbencev EU „Whoiswho“ omeji na vodstvene delavce. Pred tem so bili v imeniku Whoiswho objavljeni tudi kontaktni podatki referentov.

3.5. Problematika na področju uslužbencev

Evropska varuhinja človekovih pravic je opravila preiskavo o tem, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) v okviru postopka zaposlovanja novih uslužbencev EU izvedel „predizbirne“ preizkuse. Do preiskave je prišlo po več pritožbah glede preizkusov, zlasti v zvezi z zahtevo, da se izvajajo izključno na daljavo. Kandidati so navajali tehnične težave med preizkusi ter težave pri prejemanju pomoči od urada EPSO in njegovega izvajalca. Evropska varuhinja človekovih pravic je uradu EPSO podala več predlogov za izboljšave, med katerimi ga je na primer zaprosila, naj opravi celovito oceno, kako bi lahko preizkušanje na daljavo vplivalo na enake možnosti, poskrbi, da tehnične zahteve ne bodo postavljale nekaterih kandidatov v slabši položaj, ter zagotovi, da bodo imeli kandidati dostop do navodil za odpravljanje težav med izpitom in za vložitev pritožbe.

Agencija Evropske unije za azil (EUAA) je po preiskavi evropske varuhinje človekovih pravic o tem, kako je obravnavala določeno prošnjo, izboljšala izbirni postopek za zunanje strokovnjake. Agencija je med preiskavo spremenila postopkovne in organizacijske vidike izbirnega postopka, ki so se zdeli problematični. Evropska varuhinja človekovih pravic je pozdravila spremembe.

3.6. Nepovratna sredstva in javna naročila

Nevladna organizacija se je obrnila na evropsko varuhinjo človekovih pravic, potem ko je Evropska komisija po reviziji projekta o rehabilitaciji žrtev mučenja, ki ga je financirala EU, zahtevala povrnitev stroškov. Nevladna organizacija je kot koordinatorica projekta od Komisije prejela opomin dolžniku. Vendar je bilo večino stroškov, ki so se šteli za neupravičene, mogoče pripisati enemu od projektnih partnerjev. Po posredovanju evropske varuhinje človekovih pravic je Komisija preklicala nalog za vračilo v skupnem znesku skoraj 28 000 EUR in sporočila, da bo odgovornemu projektnemu partnerju izdala nov nalog za vračilo. Evropska varuhinja človekovih pravic je pozdravila odločitev Komisije.

Potem ko Evropski parlament dojenčku zunanje pogodbene delavke, ki ga je želela dojiti, ni dovolil vstopa v svoje prostore, se je otrokov oče obrnil na evropsko varuhinjo človekovih pravic. Pritožnik je opozoril, da Parlament otrokom svojih uslužbencev dovoljuje dostop. Evropska varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da se je to pravilo zdelo nesorazmerno in v nasprotju z načelom enakega obravnavanja. Parlament se je strinjal, da lahko delavka dojenčka vzame s seboj v svoje prostore, in dejal, da bo spremenil svoja pravila.

4. Nagrada za dobro upravljanje

Z nagrado evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje za leto 2023 je bilo izkazano priznanje delu Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Tožilstva Mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim sta pomagala dokumentirati najhujša mednarodna kazniva dejanja in kršitve človekovih pravic. Ti instituciji sta s skupnimi prizadevanji oblikovali smernice, ki organizacijam civilne družbe pomagajo zbirati in zavarovati informacije tako, da lahko postanejo dokaz na sodišču.

Na podelitvi 28. junija v knjižnici Solvay v Bruslju, ki sta jo odprli evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, sta bila razglašena glavna dobitnika nagrade. Razglašeni so bili tudi zmagovalci v petih posebnih kategorijah, zmagovalec v kategoriji javnega glasovanja in prejemnik posebne nagrade.

Evropska varuhinja človekovih pravic je o delu nagrajencev povedala: „Skrb za to, da storilci vojnih zločinov in kršilci človekovih pravic odgovarjajo za svoja dejanja, prinaša žrtvam pravico in ima lahko odvračilen učinek v prihodnjih konfliktih. Zgodovina je pokazala, kako težko je preganjati taka kazniva dejanja, zato je iskanje učinkovitih načinov za zbiranje in zavarovanje dokazov še toliko bolj pomembno.“

Za nagrado za dobro upravljanje (ki jo podeljujejo vsaki dve leti) za leto 2023 je bilo nominiranih 57 projektov, nagrada pa je namenjena priznanju dela javnih uslužbencev EU, ki pozitivno vpliva na življenje ljudi v Evropi in zunaj nje.

Nominacije je ocenil neodvisen svetovalni odbor, evropska varuhinja človekovih pravic pa je izbrala zmagovalce. Podelitev nagrad za dobro upravljanje je potekala že četrtič, evropska varuhinja človekovih pravic pa jo je prvič uvedla leta 2017.

5. Pritožbe in preiskave: kako pomagamo javnosti

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je pomagati ljudem, podjetjem in organizacijam, ki se srečujejo s težavami z upravo EU, tako, da obravnava pritožbe, ki jih vložijo, pa tudi tako, da proaktivno opredeljuje širšo sistemsko problematiko v institucijah EU, s čimer si prizadeva spodbuditi dobre upravne prakse.

Nenehno si prizadeva za boljše notranje postopke, da bi njegov urad čim učinkoviteje obravnaval preiskave in da bi pritožnikom zagotovil optimalno izkušnjo. Leta 2023 je evropska varuhinja človekovih pravic poenostavila in racionalizirala postopke za obravnavanje pritožb, ki so zunaj njene pristojnosti, in pritožb zaradi neodgovora uprave EU na elektronska sporočila ali dopise. Novi postopki uradu omogočajo učinkovitejšo obravnavo teh pritožb, kar tudi izboljšuje izkušnje pritožnikov.

Spletni pritožbeni sistem urada evropskega varuha človekovih pravic je zaradi izboljšav postal uporabnikom prijaznejši. Pritožniki lahko zdaj lažje vložijo pritožbe in spremljajo njihov napredek.

Raznolika skupina uslužbencev urada in večjezično spletišče odražata zavezanost varuhinje človekovih pravic, da pomaga ljudem, ki iščejo pomoč, v vseh 24 uradnih jezikih EU.

Čeprav varuhinja človekovih pravic ne more vedno preiskati vseh prejetih pritožb, si urad vseeno prizadeva pomagati vsem, ki prosijo za pomoč, na primer z nasveti o drugih možnostih pravnega varstva.

5.1. Vrsta in vir pritožb

5.1.1. Pregled pritožb in strateških preiskav

Evropski varuh človekovih pravic lahko začne preiskovati le pritožbe, ki spadajo v njegovo pristojnost in izpolnjujejo potrebna „merila glede dopustnosti“, na primer to, da je pritožnik zadevo že poskušal rešiti neposredno z zadevno institucijo.

Teme, s katerimi se urad ukvarja, izhajajo iz pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic in prejetih pritožb, ki predstavljajo večino zadev. Kljub temu evropski varuh človekovih pravic poleg osnovnega dela v zvezi s pritožbami izvaja tudi širše strateške preiskave in pobude v zvezi s sistemskimi težavami v institucijah EU.

5.1.2. Pritožbe, ki niso v pristojnosti evropske varuhinje človekovih pravic

Leta 2023 je evropska varuhinja človekovih pravic obravnavala približno 1 500 pritožb, ki niso spadale v njeno pristojnost, saj se večinoma niso nanašale na delo uprave EU. Več kot 40 % teh pritožb je prišlo iz Španije, Poljske in Nemčije. Samo iz Španije je prišlo 20 % pritožb, iz preostalih dveh držav pa po 10 %.

Ljudje so se na evropsko varuhinjo človekovih pravic večinoma obračali z vprašanji v zvezi z enakim obravnavanjem ali diskriminacijo, sodnimi zadevami, varstvom potrošnikov, bančništvom in upravno preglednostjo. Njihove pritožbe zunaj njenih pristojnosti so se zlasti nanašale na težave z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi javnimi organi, vladami in javnimi službami ter nacionalnimi ali mednarodnimi sodišči (kot je Evropsko sodišče za človekove pravice). Državljani so veliko pritožb vložili tudi zoper zasebne subjekte, vključno z bankami, spletnimi podjetji in platformami ter zdravstvenimi ustanovami.

Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi številne pritožbe zunaj svoje pristojnosti v zvezi s humanitarnima krizama v Ukrajini in Gazi.

Čeprav se je skupno število pritožb v zvezi s pandemijo covida-19 zmanjšalo, so bili ukrepi, ki so jih nacionalni organi uvedli za spremljanje in zajezitev širjenja virusa, leta 2023 še vedno pomemben vir pritožb zunaj njenih pristojnosti.

Druge pritožbe zunaj pristojnosti varuhinje človekovih pravic so bile sicer povezane z institucijami EU, vendar so se nanašale na politično ali zakonodajno delo.

Varuhinja človekovih pravic je vsem, ki so prosili za pomoč, odgovorila v jeziku njihove pritožbe oziroma želenem jeziku. V odgovoru jim je pojasnila svoje pristojnosti in, kadar je bilo mogoče, pritožnikom svetovala, naj se obrnejo na druge organe, ki bi jim lahko pomagali. Čeprav so bile med njimi predvsem nacionalne in regionalne institucije varuhov človekovih pravic, je varuhinja človekovih pravic pritožnike usmerila tudi na institucije EU (večinoma Evropsko komisijo in Evropski parlament) ter mreže, kot je SOLVIT, in evropske potrošniške centre.

Pritožnikom, ki so bili nezadovoljni s konkretnimi predpisi EU, je običajno svetovala, naj se obrnejo na Odbor Evropskega parlamenta za peticije. Ljudi, ki so se pritožili zaradi izvajanja prava Unije, je napotila na nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic ali na mreže EU, kot je Europe Direct.

Uporaba poenostavljenih predlog za obravnavanje pritožb, ki niso v pristojnosti evropske varuhinje človekovih pravic, ki so bile prvič uvedene leta 2022, je uslužbencem urada evropskega varuha človekovih pravic omogočila, da so leta 2023 na te pritožbe odgovorili veliko hitreje kot v prejšnjih letih.

5.2. Zoper koga?

5.3. O čem?

5.4. Doseženi rezultati

5.5. Učinek in dosežki

Eden glavnih ciljev evropske varuhinje človekovih pravic je doseči oprijemljive izboljšave za pritožnike in javnost v upravi EU. To dosega z dajanjem predlogov v obliki rešitev, priporočil in predlogov. Varuhinja človekovih pravic lahko izboljšave spodbuja tudi s strateškimi pobudami, ki niso uradne preiskave. Institucijo lahko tudi pozove k razrešitvi zadeve še pred uradnim predlogom rešitve ali priporočilom.

5.5.1. Stopnja sprejemanja

Stopnja sprejemanja je delež pozitivnih odzivov na skupno število predlogov (rešitev, priporočil in predlogov) evropske varuhinje človekovih pravic. Ker varuhinja človekovih pravic institucijam da na voljo do šest mesecev za izvedbo predlogov iz njenih sklepov o zaključenih preiskavah, zajema stopnja sprejemanja za leto 2023 zadeve, zaključene leta 2022.

Institucije EU so leta 2022 z varuhinjo človekovih pravic zadovoljivo sodelovale v 81 % primerov. Institucije EU so se pozitivno odzvale na 67 od 83 predlogov za popravek ali izboljšavo svojih upravnih praks, ki jih je podala varuhinja človekovih pravic.

5.5.2. Širši učinek

Stopnja sprejemanja prikazuje odzive institucij na predloge v nekem trenutku in ne zajema v celoti splošnega dolgoročnega učinka dela evropskega varuha človekovih pravic.

Četudi se institucije ugodno odzovejo na predloge ali priporočila urada evropskega varuha človekovih pravic, pogosto potrebujejo čas za spremembo svojih upravnih praks. Evropska varuhinja človekovih pravic je na primer leta 2022 ugotovila nepravilnosti v preiskavi v zvezi s tem, kako je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) obravnavala zahtevo za dostop javnosti do predloga o omejitvi svinca v strelivu. Odgovor agencije EFSA na priporočila varuhinje človekovih pravic je bil pozitiven, agencija pa je izjavila, da bo spremenila svoja pravila in prakse. Zato je agencija leta 2023 izboljšala svoj način obravnave zahtev za dostop do dokumentov. Objavila je na primer smernice za pomoč tistim, ki želijo vložiti zahtevo za dostop, spremenila notranja pravila, da bi pomagala skrajšati čas, potreben za obdelavo zahtev, ter začela poskusno uporabljati novo informacijsko orodje za učinkovitejšo obravnavo zahtev in upoštevanje rokov.

Evropska varuhinja človekovih pravic je v še eni preiskavi iz leta 2022 ugotovila nepravilnosti glede načina, kako je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) obvestila zunanjega strokovnjaka, da prekinja pogodbo z njim. Naslednje leto je ESZD obvestila varuhinjo človekovih pravic, da bo organizirala srečanja za ozaveščanje, da bi izboljšala svoje delovne odnose z zunanjimi strokovnjaki, zaposlenimi prek izvajalcev.

6. Komunikacija in sodelovanje

6.1. Komunikacija

Komuniciranje ima pomembno vlogo pri promoviranju vloge in dela evropskega varuha človekovih pravic pri čim širšem občinstvu, izmenjavi pomembnih najnovejših informacij z deležniki in upravo EU ter ozaveščanju o temah, kot so preglednost, etika in odgovornost.

Leta 2023 je bil z dodatkom dinamičnega razdelka na domači strani spletišča, ki prikazuje najnovejše informacije, omogočen lažji dostop do ključnih dokumentov o preiskavah. Da bi bilo iskanje vsebin preprostejše, je bilo uvedenih tudi več izboljšav v zvezi s krmarjenjem po spletišču.

Da bi se javnost bolje seznanila z dolgoročnim učinkom dela urada evropskega varuha človekovih pravic, je ta objavil drsno spletno zgodbo, v kateri je pojasnil delo evropskega varuha človekovih pravic na več področjih in njegov vpliv na upravo EU. Ta spletna zgodba je bila podprta s kampanjo na družbenih omrežjih.

Poleg tega je bila na spletišču, vključno z domačo stranjo, objavljena vrsta videoposnetkov, ki prikazujejo delo urada in pojasnjujejo ključna področja preiskav, ti posnetki pa so bili promovirani tudi v družbenih medijih.

Evropska varuhinja človekovih pravic je delo urada predstavila na svoji letni tiskovni konferenci, ki je potekala aprila. Na njej je predstavila tudi pregled odgovorov na svoje javno posvetovanje o preglednosti in sodelovanju pri odločanju o okoljskih zadevah v EU.

Da bi razširili glas o prejemnikih nagrade za dobro upravljanje, ki se podeljuje vsaki dve leti, ter spodbudili izmenjavo dobrih idej in praks, je kampanji na družbenih omrežjih v zvezi s podelitvijo nagrad sledila drsna spletna zgodba o zmagovalnih projektih in najpomembnejših utrinkih dogodka.

Evropska varuhinja človekovih pravic se je junija udeležila Evropske prireditve za mlade (EYE2023) v Strasbourgu. V pogovoru z udeleženci je odgovarjala na vprašanja o delu urada in pomembni vlogi dobre uprave pri ohranjanju demokracije v EU.

Po očitkih konec leta 2022, da so si države, ki niso članice EU, prizadevale kupiti vpliv v Evropskem parlamentu, je evropska varuhinja človekovih pravic povabila visoke govornike iz glavnih nadzornih organov ter Evropske komisije in Parlamenta, da bi razpravljali o vrzelih v arhitekturi okvira integritete in njegovem spoštovanju. Razprave na okrogli mizi, ki je potekala junija, so se osredotočile tudi na predlog za ustanovitev novega organa za etiko in njegovo morebitno vlogo pri nadaljnjem izboljševanju integritete uprave EU.

Kar zadeva medijsko pokritost dela urada evropskega varuha človekovih pravic leta 2023, se je skupno število člankov v medijih v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 35 %, pri čemer je 56 % vsega poročanja prihajalo iz držav EU.

Leta 2023 je število sledilcev evropske varuhinje človekovih pravic na družbenih omrežjih še naprej naraščalo, še posebno velika rast pa je bila zaznana na LinkedInu in Instagramu. Pomembna dejavnika, ki sta vplivala na pozitivne rezultate, sta večja aktivnost profila in vse večje število uporabnikov, ki na teh dveh platformah iščejo vsebine, povezane z EU. Skupno število sledilcev evropske varuhinje človekovih pravic na Instagramu se je povečalo za 91 % (6 578 novih sledilcev v primerjavi s 3 472 sledilci, pridobljenimi leta 2022). Na LinkedInu se je število sledilcev povečalo za 65 % (5 825 novih sledilcev v primerjavi z 2 990 novimi sledilci leta 2022). Na omrežju X, kjer ima evropska varuhinja človekovih pravic največje občinstvo med vsemi kanali na družbenih omrežjih, je decembra 2023 število sledilcev doseglo 36 188, kar pomeni 5-odstotno povečanje (+1 757). Prav tako se je močno izboljšala stopnja vključenosti, znatno pa se je povečalo tudi število omemb.

Poleg tega so evropska varuhinja človekovih pravic in njeni uslužbenci dejavnosti ozaveščanja širili tudi z dajanjem intervjujev za medije, udeležbo na akademskih konferencah ter nagovarjanjem skupin obiskovalcev.

6.2. Odnosi z institucijami EU

6.2.1. Evropski parlament

Evropski parlament na začetku vsakega mandatnega obdobja izvoli evropskega varuha človekovih pravic, zaradi česar je odnos med obema institucijama še posebno pomemben.

Leta 2023 se je evropska varuhinja človekovih pravic srečala s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, da bi ji predala letno poročilo urada. Govorila je tudi o reformah na področju integritete in preglednosti, ki jih je predsednica uvedla po očitkih konec leta 2022, da so države, ki niso članice EU, plačevale za vpliv v Parlamentu. Ta srečanja, pa tudi redna srečanja evropske varuhinje človekovih pravic in njene ekipe s poslanci Evropskega parlamenta iz celotnega političnega spektra, so bila ključna za zagotavljanje stalnega zaupanja in sodelovanja. Evropska varuhinja človekovih pravic ter njeni uslužbenci so delo urada predstavili tudi na več dogodkih in v okviru izmenjav mnenj v odborih, na primer v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), Odboru o tujem vmešavanju in dezinformacijah (ING2), Odboru za pravne zadeve (JURI) ter Pododboru za človekove pravice (DROI).

Evropska varuhinja človekovih pravic je septembra Parlamentu poslala posebno poročilo o sistemskih zamudah Evropske komisije pri obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov. Parlament je nato v odboru LIBE sprožil postopek v podporo poročilu evropske varuhinje človekovih pravic. Plenarno glasovanje o resoluciji bo predvidoma potekalo v začetku leta 2024.

6.2.2. Odbor za peticije

Odbor za peticije (PETI) je parlamentarni odbor, ki je zadolžen za odnose z evropsko varuhinjo človekovih pravic, saj si oba prizadevata zagotoviti, da se pomisleki državljanov upoštevajo na ravni EU. Leta 2023 sta še naprej sodelovala na področjih, kot so pravice invalidov, pa tudi v okviru evropske mreže varuhov človekovih pravic, katere član je tudi PETI.

Evropska varuhinja človekovih pravic in predsednica odbora PETI Dolors Montserrat sta se leta 2023 redno sestajali, ga. Montserrat pa se je na letni konferenci evropske mreže varuhov človekovih pravic udeležila tudi okrogle mize v okviru srečanja, katerega osrednji temi sta bili evropske volitve in izvolitev evropskega varuha človekovih pravic.

6.2.3. Evropska komisija

Ker gre za največjo institucijo EU z močnim vplivom na življenja več milijonov ljudi, je razumljivo, da se velik delež pritožb, vloženih pri uradu evropskega varuha človekovih pravic, nanaša na delo Komisije. Delovni odnos s Komisijo je bil leta 2023 še naprej zelo konstruktiven, saj se je evropska varuhinja človekovih pravic srečala z več komisarji. Na ravni uslužbencev so se ohranjali tesni stiki med uradom evropskega varuha človekovih pravic in Komisijo, da bi se lahko čim uspešneje obravnavali pomisleki pritožnikov.

6.2.4. Druge institucije, agencije in organizacije

Dobri odnosi z različnimi deli uprave EU so sestavni del strategije evropske varuhinje človekovih pravic do leta 2024. Dolgoročen in pozitiven učinek na upravo EU je mogoče doseči samo s tesnim sodelovanjem. Evropska varuhinja človekovih pravic se je v okviru priprav na konferenco „Izgradnja močnejšega okvira integritete EU“, ki jo je sama organizirala, februarja sestala s predsednikom Evropskega računskega sodišča, evropsko glavno tožilko in generalnim direktorjem Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). Med letom se je srečala tudi s predsednico Evropske centralne banke (ECB) ter izvršnim direktorjem Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex).

6.2.5. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov

Evropska unija je podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, zavezujočega mednarodnega instrumenta o človekovih pravicah, katerega namen je „spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva“.

Skladnost s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov v EU spremlja okvir EU za Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, ki mu je leta 2023 predsedovala evropska varuhinja človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic kot članica tega okvira posebno pozornost namenja izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v upravi EU.

Evropska varuhinja človekovih pravic je leta 2023 obravnavala več preiskav v zvezi s pravicami invalidov. Februarja je zaključila preiskavo o tem, kako Evropska komisija uporablja pravilo iz kadrovskih predpisov EU v zvezi z dodelitvijo dvojnega otroškega dodatka za pomoč pri skrbi za otroke invalide. Preiskava je pokazala, da je uporaba mejnih vrednosti stopnje invalidnosti, zaradi katere so nekateri primeri samodejno izključeni iz obravnave, v nasprotju z obveznostmi uprave EU iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Evropska varuhinja človekovih pravic je Komisijo zaprosila, naj revidira svoj pristop. Komisija je tako začela postopek, v okviru katerega bo celotna uprava EU revidirala upoštevna pravila, da se zagotovi individualna vsebinska ocena vseh vlog za tovrstni dodatek.

Urad evropskega varuha človekovih pravic je leta 2023 svoje delo v zvezi s pravicami invalidov predstavil na več dogodkih, med drugim na petem Evropskem parlamentu invalidov.

6.3 Evropska mreža varuhov človekovih pravic

Evropska mreža varuhov človekovih pravic je neuradna mreža, ki jo usklajuje evropska varuhinja človekovih pravic, sestavljena pa je iz več kot 95 uradov iz vse Evrope ter Odbora Evropskega parlamenta za peticije.

Tema letne konference evropske mreže varuhov človekovih pravic 2023, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju, je bilo varstvo človekovih pravic. Prvo srečanje je bilo namenjeno migracijam, udeleženci pa so razmišljali o tem, kako in zakaj migranti prihajajo v Evropo ter kakšno ključno vlogo imajo varuhi človekovih pravic pri razkrivanju škode, varovanju pravic ljudi in zagotavljanju odgovornosti uprav. Na drugem srečanju so razpravljali o uporabi umetne inteligence v javnih upravah, pri čemer so se razprave osredotočile na prednosti tehnologije in morebitne slabosti.

S poizvedbenim postopkom lahko člani evropske mreže varuhov človekovih pravic postavljajo vprašanja o pravu Unije, ki se pojavijo v okviru njihovih preiskav, pri čemer evropska varuhinja človekovih pravic zanje od institucij EU pridobi strokovne odgovore. Teme poizvedb leta 2023 so vključevale evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, omejitve prostega gibanja oseb med državami članicami EU in pravila EU o zavarovanju.

Ker lahko države kandidatke za članstvo v EU postanejo članice mreže, se je leta 2023 evropski mreži varuhov človekovih pravic pridružila tudi institucija varuha človekovih pravic Bosne in Hercegovine.

Evropska varuhinja človekovih pravic je nadaljevala redne obiske v uradih nacionalnih varuhov človekovih pravic, septembra pa je odpotovala v Varšavo, kjer se je srečala z namestnikom poljskega komisarja za človekove pravice. Med bivanjem v poljski prestolnici je obiskala še sedež Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Evropska varuhinja človekovih pravic je imela na Univerzi v Varšavi tudi osrednji govor na temo „Evropski varuh človekovih pravic v geopolitični dobi: varstvo človekovih pravic in odgovornost“.

7. Viri

7.1. Proračun

Urad evropskega varuha človekovih pravic ima v proračunu EU ločen, neodvisen oddelek, ki je razdeljen na tri naslove. Naslov 1 zajema plače, nadomestila in druge odhodke v zvezi z zaposlenimi. V naslovu 2 so zajeti nepremičnine, pohištvo, oprema in razni odhodki iz poslovanja. Naslov 3 pa zajema odhodke v zvezi s splošnimi funkcijami, ki jih izvaja institucija. Odobrena proračunska sredstva so leta 2023 znašala 13 212 447 EUR.

Za zagotavljanje uspešnega upravljanja virov notranji revizor urada evropskega varuha človekovih pravic opravlja redne preglede sistemov notranjih kontrol in finančnega poslovanja urada. Tako kot druge institucije je tudi urad evropskega varuha človekovih pravic podvržen pregledu Evropskega računskega sodišča, ki v okviru zunanje revizije ni ugotovilo posebnih težav.

7.2. Uporaba virov

Urad evropskega varuha človekovih pravic vsako leto sprejme letni načrt upravljanja, v katerem so opredeljeni konkretni ukrepi, ki jih bo urad predvidoma sprejel za uresničitev ciljev in prednostnih nalog iz petletne strategije evropskega varuha človekovih pravic do leta 2024. Letni načrt upravljanja za leto 2023 je že tretji, ki temelji na tej strategiji.

V uradu so zaposleni visoko usposobljeni ljudje, ki govorijo več jezikov. To uradu omogoča, da pritožbe obravnava v 24 uradnih jezikih EU in da o delu evropske varuhinje človekovih pravic ozavešča državljane po vsej EU. Politika urada glede hibridnega dela, ki je usmerjena v rezultate in temelji na zaupanju, podpira prizadevanja evropske varuhinje človekovih pravic za spodbujanje sodobnega, digitalnega in prožnega delovnega okolja.

Leta 2023 je bilo v kadrovskem načrtu evropskega varuha človekovih pravic 75 delovnih mest, poleg tega pa je imel urad v povprečju še devet pogodbenih uslužbencev. Delovne izkušnje v uradu evropskega varuha človekovih pravic je med letom pridobilo tudi osemnajst pripravnikov.

Evropska varuhinja človekovih pravic je leta 2023 izvedla anketo med zaposlenimi, ki je pokazala visoko splošno stopnjo zadovoljstva in vključenosti zaposlenih.

Podrobne informacije o sestavi urada in nalogah različnih enot so na voljo na spletišču evropskega varuha človekovih pravic.

8. Kako stopiti v stik z evropskim varuhom človekovih pravic

Po telefonu

+33 (0)3 88 17 23 13

Po elektronski pošti

eo@ombudsman.europa.eu

Poštni naslov

Médiateur européen
1 avenue du Président Robert Schuman
CS 30403
F-67001 Strasbourg Cedex

Po spletu

• Spletišče ombudsman.europa.eu
• Twitter twitter.com/EUombudsman
• Instagram instagram.com/euombudsman
• LinkedIn linkedin.com/company/272026
• YouTube youtube.com/user/eotubes

Naše pisarne

Strasbourg

Naslov za obiskovalce

Bâtiment Václav Havel (HAV)
Allée Spach
F-67000 Strasbourg

Bruselj

Naslov za obiskovalce

Bâtiment Froissart (FRS)
Rue Froissart 87
B-1000 Bruxelles

---

© Evropska unija, 2024

Vse fotografije in slike © Evropska unija.
Reprodukcija za izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljena z navedbo vira.
Uporabljena je bila pisava Frutiger Next.

HTML	ISBN 978-92-9483-388-4	ISSN 1830-6950	doi: 10.2869/568881	QK-AA-24-001-SL-Q