Dobro jutro in naj se za začetek zahvalim Evropskemu parlamentu in Evropskemu invalidskemu forumu za organizacijo tega dogodka, ki je zdaj že peti. Vprašanja v zvezi z invalidnostjo postavlja v fizično središče odločanja EU v ljudskem parlamentu v Bruslju.

Kot evropski varuh človekovih pravic pomagam ljudem, ki se soočajo s težavami z upravo EU, in zagotavljam, da institucije, organi in agencije EU spoštujejo najvišje upravne standarde. To vključuje zagotavljanje, da uprava vsem državljanom EU omogoča učinkovito sodelovanje v postopku odločanja, saj je to njihova pravica v skladu s Pogodbama EU.

Ko ljudje razmišljajo o pravici do udeležbe javnosti, ponavadi najprej pomislijo na volitve, vendar je to le del naše demokratične sestavljanke. Močna demokracija ne spi med obiski volilne skrinjice. Namesto tega se demokratični proces nadaljuje, saj državljani sodelujejo s svojo vlado prek množičnega aktivizma, naslavljanja peticij na svoje predstavnike ali sodelovanja v javnih forumih in posvetovanjih.

V tem smislu je današnji dogodek pomembna priložnost, da državljane EU približamo nosilcem odločanja in jim pomagamo, da izraziteje osvetlijo vprašanja, s katerimi se soočajo. Čeprav je s tem, da ste državljan EU, povezanih veliko koristi, jih je včasih težko v celoti izkoristiti, zlasti če ste invalid.

Eden takšnih primerov je prosto gibanje. Oblikovalci politik in evropski državljani pogosto pohvalijo sposobnost življenja, študija in dela kjer koli v EU kot ključni dosežek evropskega povezovanja, vendar je v praksi za nekatere veliko dostopnejša kot za druge. Invalidi se pogosto srečujejo z ovirami pri uveljavljanju svobode gibanja, bodisi zaradi neprimernih možnosti prevoza, slabe infrastrukture ali neusklajenega priznavanja invalidnosti v državah članicah.

Pred časom sem bil na zaslišanju v tem parlamentu zelo presenečen nad pripombami mladega pripravnika EU. Njena posebna invalidnost pomeni, da uporablja invalidski voziček. Poudarila je, da je sicer v redu govoriti o potovanjih na dolge razdalje med državami članicami, vendar bi bila ona in drugi s podobnimi vprašanji mobilnosti veseli, če bi se lahko z lahkoto pomikali po tem mestu. Mislim, da lahko vsi pomislimo na naša velika mesta in razmislimo o tem, v kolikšni meri prav tako ne upoštevajo ustrezno potreb tistih, ki imajo težave z mobilnostjo.

Prosto gibanje je eno od predhodnih vprašanj, ki jih je izpostavil odbor Združenih narodov, ki trenutno pregleduje, ali EU izpolnjuje svoje obveznosti iz Konvencije o pravicah invalidov ali, na kratko, Konvencije o pravicah invalidov. 

Moj urad skupaj z Evropskim parlamentom, Agencijo EU za temeljne pravice in Evropskim invalidskim forumom trenutno zagotavlja prispevke odboru ZN o tem in drugih vprašanjih, pri čemer se bomo nedvomno veselili njihove ocene.

Druga obveznost je pravica invalidov do samostojnega življenja in vključevanja v skupnost. V skladu s Konvencijo o pravicah invalidov bi si morale države prizadevati, da namensko institucionalno oskrbo nadomestijo s podpornimi storitvami, ki so na voljo v lokalnih skupnostih v okviru procesa, znanega kot deinstitucionalizacija.

Lani sem zaključil preiskavo o tem, kako Evropska komisija spremlja evropske strukturne in investicijske sklade, da bi zagotovila, da jih države članice dejansko uporabljajo za deinstitucionalizacijo in ne za obnovo obstoječih domov za oskrbo ali gradnjo novih. Preiskava Sodišča je pokazala, da nekatere države EU še vedno uporabljajo sredstva EU za podaljšanje institucionalne oskrbe in da nekatere države članice nimajo vzpostavljene posebne strategije za deinstitucionalizacijo.

Za izboljšanje razmer sem predlagal, da Komisija izda jasne smernice, tako za države članice kot za svoje osebje, o potrebi po spodbujanju neodvisnega življenja in vključevanja s sredstvi EU. Te smernice bi morale v idealnem primeru vsebovati primere ukrepov, ki so bili učinkoviti pri podpiranju prehoda invalidov na oskrbo v družini in skupnosti. Zajemati bi moral tudi financiranje v okviru novejšega mehanizma za okrevanje in odpornost, da se napake, storjene v strukturnih in investicijskih skladih, ne bi ponovile.

Ob upoštevanju „nič o nas, brez nas“ sem predlagal tudi, naj Komisija spodbuja države članice, da olajšajo sodelovanje organizacij, ki zastopajo invalide, v odborih za spremljanje, ki preučujejo, kako se porabljajo sredstva EU.

Kar zadeva vključevanje in sodelovanje, je tudi sama uprava EU dolžna dajati zgled. EU je sama delodajalec in ima zato pravno in moralno obveznost, da zagotovi dobre pogoje za vse svoje zaposlene. Del moje vloge varuha človekovih pravic je zagotoviti, da je tako.

Na začetku pandemije COVID-19 sem pisal Komisiji in jo vprašal, kako nameravajo zadovoljiti potrebe invalidnega osebja. Na podlagi njihovega odziva ter prispevkov organizacij, ki zastopajo invalide, drugih institucij EU in evropske mreže varuhov človekovih pravic sem objavila seznam najboljših praks. Posebni primeri vključujejo zagotavljanje posebne podporne vrstice in elektronske pošte za invalidno osebje, ustrezne opreme IT in pohištva za delo na daljavo ter zagotavljanje usposabljanja o razumni prilagoditvi za vodstvene delavce.

Pred tem sem tudi pozval Komisijo, naj revidira pravila, ki urejajo sistem zdravstvenega zavarovanja za javne uslužbence, potem ko sem prejel pritožbe invalidnih uslužbencev in po izjavi Odbora ZN za pravice invalidov, da sistem ni v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov.

Postopki zaposlovanja v EU bi morali biti dostopni tudi invalidom. Po pritožbah slabovidnih oseb sem Evropski urad za izbor osebja (EPSO) pozval, naj zagotovi, da njegovi prijavni obrazci in postopki izpolnjujejo sodobne standarde dostopnosti.

V moji pisarni si prizadevamo tudi zagotoviti, da upoštevamo najboljšo prakso glede dostopnosti. To je še posebej pomembno, saj se invalidi pogosto obrnejo na nas, če imajo težave z drugimi organi EU. V tem smislu je naša dolžnost, da določimo visok standard.

Prizadevamo si, da je naša spletna stran čim bolj dostopna, tako da podnaslavljamo videoposnetke, ki jih ustvarjamo, zagotavljamo, da je naša vsebina berljiva za slabovidne osebe, in zagotavljamo razdelek, ki je dostopen osebam z motnjami v duševnem razvoju. Nedavno smo program pripravništva razširili na pripravništvo, posebej namenjeno invalidom, letos pa nagrade za dobro upravljanje vključujejo kategorijo o vključenosti in enakosti. Prejeli smo več nominacij v zvezi z invalidnostjo in prizadevanji uprave EU za izboljšanje na tem področju. Vse to je na voljo na našem spletišču, če želite več informacij ali celo glasovati za nagrado People’s Choice Award.

Kljub temu vemo, da lahko vedno naredimo več in morda obstajajo stvari, ki smo jih zamudili. Vedno smo pripravljeni prisluhniti predlogom, ki lahko našo institucijo naredijo dostopnejšo za vse ljudi, ki jim služimo.

EU in njene države članice so dosegle velik napredek pri varstvu in spodbujanju pravic invalidov. Primeri, ki jih še vedno prejemam, kljub temu kažejo, da še vedno obstajajo primeri, ko vlade ali uprava spregledajo potrebe ljudi, tj. primeri, ki bi jih bilo mogoče preprečiti ali odpraviti z boljšim posvetovanjem s prizadetimi ljudmi. Evropska unija je še vedno daleč od tega, da bi zagotovila polno vključevanje in udeležbo invalidov, vendar menim, da lahko z dialogom, razmišljanjem in stalnim budnim spremljanjem to dosežemo. Upam, da bodo današnje razprave pripomogle k temu, da bo prihodnja pot jasnejša za vse.

Hvaležna sem ti.