Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly je Evropski parlament zaprosila za uradno podporo pri njenih prizadevanjih, da bi Evropska komisija ukrepala na podlagi njenih priporočil za zmanjšanje sistemskih zamud pri obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic je v posebnem poročilu Parlamentu ugotovila, da čeprav je Komisija navedla, da že izvaja večino njenih predlogov, preiskave varuhinje človekovih pravic v zvezi z dostopom javnosti še vedno kažejo znatne zamude.

Te zamude se običajno nanašajo na zahteve za dostop, povezane s področji velikega javnega pomena. Nedavni primeri kažejo, da je Komisija potrebovala več kot eno leto, da je obravnavala zahteve v zvezi z dokumenti, ki se nanašajo na migracije, sredstva EU za okrevanje in sankcije proti Rusiji. Hkrati se je število pritožb varuhinje človekovih pravic v zvezi z zamudami pri dostopu do dokumentov na Komisiji močno povečalo, pri čemer je bilo leta 2023 že štirikrat večje kot v celotnem letu 2020. 

„Državljani upravičeno pričakujejo, da bo uprava EU odprta, sodobna in storitveno naravnana – pristop Komisije k dostopu do dokumentov še zdaleč ne izpolnjuje teh pričakovanj.“  

„Te zamude ogrožajo zmožnost državljanov za neposreden in pravočasen nadzor nad odločitvami in politikami EU. Komisija mora temeljito razmisliti o svojem pristopu, da bi odpravila ta sistemski problem.“

„Moj končni cilj je pomagati javnosti, da smiselno sodeluje v demokratičnem življenju EU, kar je pravica iz Pogodbe. Zato sem pozval k podpori in ukrepanju Parlamenta na tem področju,“ je dejala varuhinja človekovih pravic.

V preiskavi varuhinje človekovih pravic, ki se je začela leta 2022, je bilo ugotovljeno, da se v 85 % primerov zamudijo roki iz uredbe o preglednosti (1049/2001), kadar ljudje Komisijo zaprosijo za pregled njene prvotne odločitve o dostopu, ker je zavrnila ali odobrila le delni dostop do zahtevanih dokumentov.

Za več kot 60 % takih odločitev o pregledu je bilo kljub najdaljšemu roku 30 delovnih dni potrebnih več kot 60 delovnih dni.

Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu predlagala, naj Komisija nameni več sredstev za obravnavo potrdilnih prošenj, konstruktivno in odprto sodeluje z ljudmi, ki zahtevajo dokumente, ter predvidi teme javnega interesa, da bo lahko proaktivno pregledna.

Od ustanovitve Evropskega varuha človekovih pravic leta 1995 je bilo Parlamentu predloženih 20 posebnih poročil, ki so bila vsa podprta. Zadnje posebno poročilo iz leta 2018 se je nanašalo na pomanjkanje zakonodajne preglednosti v Svetu Evropske unije.