Institucije varuhov človekovih pravic morajo biti sprejete kot varuhi dobrega upravljanja, da bi bile uspešne in da bi delovale v najboljšem interesu javnosti. Institucije EU so našemu uradu omogočile, da uresniči vizijo, ki so jo pred 25 leti imeli njegovi ustanovitelji, in sicer, da strastno zagovarja Evropsko unijo in njene državljane. Naš urad ni velik, ima pa pomembno nalogo, ki jo bom še naprej pomagala uresničevati.

Emily O’Reilly, evropska varuhinja človekovih pravic

Zgodovina urada evropskega varuha človekovih pravic

Maastrichtska pogodba

1992

Podpisana je bila Maastrichtska pogodba, vključno s členom o ustanovitvi evropskega varuha človekovih pravic.

Statut evropskega varuha človekovih pravic

1994

Evropski parlament je sprejel pravilnik o varuhu človekovih pravic – statut Evropskega varuha človekovih pravic.

Jacob Söderman

1995

Evropski parlament je izvolil Jacoba Södermana (Finska) kot prvega evropskega varuha človekovih pravic in odprl se je urad.

Evropska mreža varuhov človekovih pravic

1996

Vzpostavljena je bila evropska mreža varuhov človekovih pravic: mreža danes povezuje več kot 95 nacionalnih in regionalnih uradov varuhov človekovih pravic in odborov za peticije iz 36 držav.

Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev

2001

Evropski parlament je potrdil kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je pripravil evropski varuh človekovih pravic in v katerem so določene smernice za javno upravo EU.

P. Nikiforos Diamandouros

2003

P. Nikiforos Diamandouros (Grčija) je bil izvoljen za drugega varuha človekovih pravic.

Načela javne službe za javno upravo EU

2012

Evropski varuh človekovih pravic je predstavil Načela javne službe za javno upravo EU.

Emily O’Reilly

2013

Emily O’Reilly (Irska) je bila kot tretja na tej funkciji izvoljena za varuhinjo človekovih pravic.

Parallel inquiries

2014

Začetek vzporednih preiskav z evropsko mrežo varuhov človekovih pravic

Cooperation with the European Parliament

2014

Okrepitev sodelovanja z Evropskim parlamentom prek odborov in zaslišanj

Strategic investigation unit

2015

Prvi rezultati novo ustanovljene strateške preiskovalne enote

Fast-Track procedure

2018

Uvedba novih delovnih metod za obravnavo zadev in hitrega postopka za obravnavanje zadev v zvezi z dostopom do dokumentov

Emily O’Reilly

2019

Emily O’Reilly izvoljena za nov mandat

Glavna področja dela evropskega varuha človekovih pravic

Preglednost

Preglednost, javni dostop do informacij in dokumentov

Odgovornost

Odgovornost in sodelovanje javnosti pri odločanju v EU

Razpisi EU

Težave z razpisi in nepovratnimi sredstvi EU

Temeljne pravice

Spoštovanje temeljnih in procesnih pravic

Varuh človekovih pravic v številkah

Posamezniki, podjetja, združenja in civilna družba se za pomoč pri težavah z upravo EU lahko obrnejo na evropskega varuha človekovih pravic.

Urad je v 25 letih delovanja obravnaval več kot 57 000 pritožb.

Večina preiskav temelji na pritožbah, varuh človekovih pravic pa lahko začne tudi preiskavo na lastno pobudo. Od odprtja urada leta 1995 je bilo začetih več kot 7 300 preiskav.

Odprte in zaključene preiskave, 1995–2019

Vložene pritožbe in preiskave, odprte po državah, 2019

Kaj delamo?

Več preglednosti pri odločanju v EU

Bistveno je, da ima javnost dovolj informacij, da lahko sledi oblikovanju politike in pripravi zakonodaje EU ter smiselno sodeluje v demokratičnem procesu.

Izboljšanje preglednosti odločanja EU je v središču pozornosti različnih preiskav, na primer v zvezi: s pripravo zakonodaje v Svetu, kjer nacionalne vlade oblikujejo zakonodajo EU, z odločanjem v Euroskupini, kjer finančni ministri odločajo o politikah euroobmočja, s trgovinskimi pogajanji med EU in državami, ki niso članice EU, ali s tem, kako vlade EUodločajo o letnih ribolovnih kvotah, ob upoštevanju trajnostnosti.

Višji etični standardi v upravi EU

Ljudje zaupajo javnim upravam, če vidijo, da delajo za javno dobro in ohranjajo visoke etične standarde.

EU ima stroga pravila glede lobiranja, navzkrižja interesov in tako imenovanih vrtljivih vrat, ko ljudje prehajajo med zasebnim in javnim sektorjem. Vendar je treba za zagotovitev zaupanja javnosti ta pravila tudi izvrševati in posodabljati. Nedavne preiskave, ki jih je opravil varuh človekovih pravic, so privedle do strožjih etičnih pravil za evropske komisarje, boljšega izvrševanja pravil v zvezi z vrtljivimi vrati in smernic za javne uslužbence EU o tem, kako sodelovati z lobisti.

Hitrejši postopek za obravnavanje prošenj za dostop do dokumentov

Javni dostop do dokumentov je bistvenega pomena za omogočanje nadzora nad oblikovanjem politik in zakonodaje ter skladov EU. Ker se razlogi za dostop do dokumentov pogosto navezujejo na čas, je evropski varuh človekovih pravic uvedel skrajšani postopek, da bi ljudem pomagal pridobiti želene informacije, dokler so še aktualne.

Nedavne preiskave so se nanašale na potne stroške za evropske komisarje, operacije nadzora meja, ki jih izvaja Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), in lobiranje, povezano z evropskim programom za obrambne raziskave. Prejšnje preiskave evropskega varuha človekovih pravic so privedle do tega, da je Evropska agencija za zdravila javno objavila rezultate kliničnih preskušanj za zdravila.

Participativna demokracija na ravni EU

Če je ljudem olajšano spremljanje razprav in pogovorov na ravni EU ter vključevanje vanje, bo manj verjetno, da EU dojemajo kot nekaj oddaljenega in kompleksnega.

Varuh človekovih pravic je pomagal izboljšati evropsko državljansko pobudo, instrument participativne demokracije, s pomočjo katerega lahko državljani Evropsko komisijo pozovejo, naj sprejme zakonodajo o določenem vprašanju, tako da jo je lažje uporabljati. Druge preiskave varuha človekovih pravic so privedle do večjega prizadevanja institucij EU za komuniciranje v vseh 24 uradnih jezikih EU, zlasti pri „javnih posvetovanjih“ Komisije, in za boljšo dostopnost spletišč.

Spoštovanje temeljnih pravic

Poleg tradicionalnejših pravic, določenih v pogodbah o EU in Listini o temeljnih pravicah, obstajajo nekatere pravice, ki so neposredno povezane z delom varuha človekovih pravic, kot sta „pravica do dobrega upravljanja“ in „pravica do dostopa do dokumentov“.

Varuh človekovih pravic se v svojih preiskavah redno sklicuje na Listino. Ena od takih preiskav je privedla do tega, da je Evropska agencija za mejno in obalno stražo vzpostavila pritožbeni mehanizem za tiste, ki menijo, da so jim bile kršene temeljne pravice. Zaradi preprečevanja neenakosti pri dostopu pa je druga preiskava privedla do tega, da so pripravniki, ki se usposabljajo v tujih delegacijah EU, plačani.

Skladi EU – reševanje težav s pogodbami in javnimi razpisi

Varuh človekovih pravic redno obravnava zadeve, ki so povezane s projekti, ki jih financira EU, in se običajno nanašajo na vprašanja, ki se pojavijo po revizijah.

Če je pri reviziji odkrita težava, morajo institucije EU izterjati sredstva. Vendar lahko pride do nesporazumov ali napak in izterjava morda ni upravičena. V takih primerih, ko je zadevna organizacija opravila delo v dobri veri in uresničila cilje projekta, lahko varuh človekovih pravic pomaga poiskati rešitve.

V nedavnem primeru je Evropska komisija spremenila svoje stališče in plačala stroške, ki jih je imelo Evropsko združenje univerz z izvedenim projektom za spodbujanje regionalnega sodelovanja v Latinski Ameriki.

Nagrada za dobro upravljanje

Varuhinja človekovih pravic in njeno osebje med preiskavami redno opažajo odlično delo, ki ga opravljajo predani javni uslužbenci EU. Nagrada za dobro upravljanje, ki je bila uvedena leta 2017, je namenjena predstavitvi primerov tega dela širši javnosti, da bi razširili dobre prakse ter pomagali premostiti vrzel med državljani in upravo EU.

Obstajajo skupna nagrada in nagrade za posamezne kategorije. Med dobitniki nagrade v preteklosti so skupine Evropske komisije, ki so si prizadevale za osveščanje o onesnaževanju s plastiko, Evropska agencija za varnost hrane, ki opozarja na tveganja za čebele, in Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost, ki je izvedla projekt evropskega sodelovanja.

Evropska mreža varuhov človekovih pravic

Evropski varuh človekovih pravic usklajuje Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, ki jo sestavljajo nacionalni in regionalni varuhi človekovih pravic iz več kot 95 uradov v 36 evropskih državah.

Evropski varuh človekovih pravic organizira letno konferenco, na kateri se nacionalni in regionalni varuhi človekovih pravic srečajo z oblikovalci politik EU, da pomagajo opozarjati na pereča vprašanja. Evropski varuh človekovih pravic usklajuje tudi vzporedne preiskave, pri katerih nacionalni uradi varuha človekovih pravic sodelujejo pri skupnih vprašanjih EU. Tak primer je bila vzporedna preiskava o tem, ali se sredstva EU porabljajo v skladu s temeljnimi pravicami, v okviru katere so bili podani predlogi za izboljšanje spremljanja teh sredstev.

Obeti za prihodnost

Evropski varuh človekovih pravic je bil ustanovljen pred 25 leti. V tem času se je EU zaradi izzivov, spreminjajočih se pričakovanj državljanov in razširjenega članstva močno spremenila.

S pandemijo bolezni covid-19 in trenutnim odzivom nanjo, namenjenim ponovni opredelitvi bistva EU, bo verjetno tudi v prihodnjih letih prihajalo do sprememb. Unija bo morala sprejeti tudi pomembne odločitve glede podnebnih sprememb, humanega upravljanja migracij, soočanja s tehnološkimi dosežki in uveljavljanja položaja Evrope v svetu.

Kot evropska varuhinja človekovih pravic moram poskrbeti, da take odločitve, ki neposredno vplivajo na življenja ljudi, podpira uprava EU, ki postavlja državljane v središče vseh svojih dejavnosti. Z obravnavanjem pritožb in prepoznavanjem sistemskih težav bom še naprej spodbujala institucije EU k spoštovanju najvišjih standardov dobrega upravljanja.

Zahvaljujem se vam za podporo in sodelovanje v preteklih letih, z željo, da s sodelovanjem nadaljujemo tudi v prihodnosti.

Emily O‘Reilly, evropska varuhinja človekovih pravic