Potem ko so tožilec EULEX in mediji varuhinjo človekovih pravic opozorili na nekatere domnevne resne nepravilnosti v zvezi z misijo EU za krepitev pravne države (EULEX) na Kosovu, se je varuhinja človekovih pravic odločila začeti preiskavo na lastno pobudo, da bi ocenila, ali sta Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in EULEX ustrezno preiskali ali ustrezno preiskujeta te obtožbe.

Da bi ugotovila, katere ukrepe bi morala sprejeti, je varuhinja človekovih pravic pregledala spis ESZD/EULEX v zvezi s to zadevo. Inšpekcijski pregled je pokazal, da je misija EULEX izvedla predhodno notranjo preiskavo in najela zunanjega tožilca za preiskavo nepravilnosti. Poleg tega je ESZD imenovala izkušenega strokovnjaka za pregled mandata EULEX s sistemskega vidika, s posebnim poudarkom na navedenih obtožbah.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da EULEX ni upošteval svojega standardnega postopka za preiskavo takih obtožb. Ugotovila je tudi, da je treba preučiti način zaposlovanja zunanjega tožilca. Ker pa je strokovnjak, ki ga je pred kratkim imenoval visoki predstavnik EU, jasno povedal, da bodo ta vprašanja del pregleda, ki ga bo opravil, je varuhinja človekovih pravic menila, da trenutno ni potrebe po nadaljnjih ukrepih.

Zadeva se je nanašala na to, da je Evropski parlament pritožnika izključil iz izbirnega postopka za upravne uslužbence na področju raziskav.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in pregledala spis Parlamenta.

Varuh človekovih pravic na podlagi informacij, pridobljenih med pregledom, ni ugotovil nepravilnosti v Parlamentu.

Zadeva se nanaša na vprašanje, ali bi morala Evropska komisija v okviru pogajanj za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Vietnamom izvesti oceno učinka na človekove pravice. Pritožniki so menili, da je taka ocena potrebna, Komisija pa je menila, da ni potrebna, saj je bila ocena učinka na trajnostni razvoj že izvedena leta 2009 v zvezi s predlaganim sporazumom o prosti trgovini med EU in ASEAN, ki je vključeval Vietnam.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je to, da Komisija ni izvedla posebne ocene učinka na človekove pravice v zvezi z Vietnamom, pomenilo nepravilnost. Marca 2015 je priporočila, naj Komisija takšno oceno izvede brez nadaljnjega odlašanja.

Komisija je to zavrnila. Trdil je, da so njegovi "instrumenti netrgovinske politike" in klavzule o človekovih pravicah v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju dosegli isti namen.

Varuhinja človekovih pravic se ni strinjala in je pri tem poudarila značilnosti orodja za oceno učinka na človekove pravice. Ker je bil sporazum medtem sklenjen, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila s kritično pripombo.

Zadeva se je nanašala na odločitev Komisije, da nekatere stroške, ki jih partner prijavi za projekt, ki ga financira EU, razglasi za neupravičene. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da so bili razlogi Komisije za nesprejetje zadevnih stroškov razumni. Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Pritožba se nanaša na ponovno imenovanje predsednika ad hoc odbora Komisije za etiko. Ta odbor sestavljajo trije posamezniki, ki trenutno niso zaposleni v Komisiji. Njegova naloga je svetovati Komisiji o etičnih vprašanjih, ki se pojavljajo pri izvajanju kodeksa ravnanja komisarjev Komisije. Odbor zlasti svetuje o etičnih vprašanjih, kadar se nekdanji komisar želi zaposliti.

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je bil predsednik v navzkrižju interesov, saj je pred Komisijo delal tudi kot odvetnik, ki je zastopal interese strank iz zasebnega sektorja. Ugotovila je, da je ponovno imenovanje predsednika s strani Komisije ustvarilo razmere, v katerih bo predsednik dejansko odločal o prihodnjih zaposlitvenih možnostih komisarjev, ki so na podlagi svojih sedanjih položajev imeli velik vpliv na zadeve, ki so imele velike posledice za zasebne stranke predsednika.

V skladu s tem je varuh človekovih pravic ugotovil, da so bili zasebni interesi predsednika takšni, da bi lahko negativno vplivali na način, kako je opravljal svojo funkcijo predsednika odbora.

Varuh človekovih pravic ni imel potrebe, da bi Komisiji podal kakršno koli priporočilo, saj je Komisija pred zaključkom preiskave varuha človekovih pravic zamenjala predsednika.

Pritožnica v tej zadevi, luksemburška državljanka, ni mogla kandidirati za delovno mesto v Franciji, ker ni francoska državljanka. Zadevno delovno mesto je bilo delovno mesto nepredsedujočega sodnika, ki naj bi na francoskem azilnem sodišču zastopal visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Pritožnik je Evropski komisiji sporočil, da se zdi omejitev delovnega mesta na francoske državljane kršitev določb prava EU o prostem gibanju delavcev. Ko je Komisija menila, da ni bilo kršitve prava EU, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Komisija je menila, da se uporablja izjema od pravice do prostega gibanja delavcev. Ta izjema se uporablja v primeru zaposlitve v javni službi in je določena v členu 45(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija je priznala, da je za odločitev v zvezi s tem vprašanjem potrebna konkretna ocena narave nalog in odgovornosti nepredsedujočega sodnika, in trdila, da je tako oceno opravila. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Komisija v okviru te ocene ni stopila v stik s francoskimi organi, da bi pridobila dodatne informacije o zadevnem delovnem mestu. Varuhinja človekovih pravic je zato prvotno predlagala, naj Komisija pregleda svojo oceno pritožbe zaradi kršitve, in predlagala, naj se Komisija posvetuje s francoskimi organi. Komisija je v odgovoru na ta predlog trdila, da ima pri odločanju o tem vprašanju na voljo dovolj informacij in da zato ni treba stopiti v stik s francoskimi organi. Varuhinja človekovih pravic se je po preučitvi podrobnega odgovora na predlog strinjala, da je imela Komisija v tem primeru dovolj informacij, na katerih bi lahko utemeljila svojo odločitev. Zato je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da Komisija ni storila nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na ukrepe urada OLAF po prejemu poročila o prijavljanju nepravilnosti, v katerem je bil Evropski organ za varnost v letalstvu (EASA) povezan z domnevno manipulacijo poročila o inšpekcijskem pregledu na področju varovanja v letalstvu. Varuhinja človekovih pravic je bila po predhodni oceni zaskrbljena zaradi očitno odločitve urada OLAF, da primer opusti in zadevo vrne agenciji EASA, čeprav se je žvižgač zavestno odločil, da bo poročilo predložil uradu OLAF in ne agenciji EASA. Varuhinja človekovih pravic je zavzela predhodno stališče, da bi lahko taka odločitev negativno vplivala na učinkovitost določb o prijavljanju nepravilnosti na splošno. Zato se je odločila, da zadevo razišče.

Varuhinja človekovih pravic je po pregledu spisov urada OLAF ugotovila, da je urad OLAF ustrezno preučil, ali naj začne preiskavo. Izkazalo se je tudi, da urad OLAF zadeve dejansko ni zaključil, temveč je agencijo EASA zaprosil, naj zadevo preuči in poroča o rezultatih svoje preiskave. Poleg tega si je urad OLAF pridržal pravico, da pozneje začne uradno preiskavo. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je urad OLAF ustrezno obravnaval pritožnikovo poročilo o prijavljanju nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da bi moral urad OLAF pritožnika bolj izrecno obvestiti, da njegova predložitev zadeve agenciji EASA ne pomeni, da urad OLAF ne bo sprejemal nadaljnjih ukrepov v zvezi s to zadevo. V zvezi s tem je podala še eno pripombo.

Zadeva se je nanašala na pritožbo zaradi kršitve, vloženo pri Evropski komisiji v zvezi z domnevnim neustreznim izvajanjem nekaterih določb direktive o e-zasebnosti s strani Nemčije. Pritožnik se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic in trdil, da Komisija ni ustrezno pojasnila razlogov, zakaj ni začela preiskave. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija naknadno zagotovila ustrezno razlago v zvezi z nekaterimi vprašanji, ki jih je izpostavil pritožnik. Kar zadeva vprašanja, v zvezi s katerimi Komisija ni zagotovila ustrezne razlage, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila s kritično pripombo.

Zadeva se je nanašala na domnevno dejstvo, da Evropska komisija pritožnika ni obvestila o prednostnem statusu njegove pritožbe v zvezi z državno pomočjo.

Varuh človekovih pravic je zadevo preiskal. Komisija je med preiskavo pritožnika obvestila, da njegova pritožba ni bila obravnavana prednostno. Vendar Komisija ni pojasnila razlogov za svojo odločitev. Varuh človekovih pravic je zato pritožbo zaključil s kritično pripombo v zvezi s tem, da Komisija pritožnika ni obvestila o tem, zakaj je njegovi pritožbi o državni pomoči dodelila majhen prednostni status.

Pritožnik je začasni uslužbenec pri Evropskem parlamentu. Med letnim dopustom je zbolela. Zadeva se je nanašala na zavrnitev Parlamenta, da bi letni dopust pritožnika spremenil v bolniški dopust. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti, saj je morala pritožnica takrat ali kmalu po tem, ko je predložila zdravniško potrdilo za bolniški dopust, navesti trenutni naslov. Ta zahteva ni bila izpolnjena.

Zadeva se je nanašala na oceno pritožnikovega predloga za razpis. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je ocenjevalni odbor napačno ocenil njegov predlog, saj ni upošteval informacij, navedenih v njem.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da pritožnik ni dokazal, da so ocenjevalci storili očitno napako pri presoji v zvezi s spornimi vidiki. Zato je zadevo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.