Zadeva se je nanašala na to, da je Evropski parlament pritožnika izključil iz izbirnega postopka za upravne uslužbence na področju raziskav.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in pregledala spis Parlamenta.

Varuh človekovih pravic na podlagi informacij, pridobljenih med pregledom, ni ugotovil nepravilnosti v Parlamentu.

Zadeva se nanaša na vprašanje, ali bi morala Evropska komisija v okviru pogajanj za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Vietnamom izvesti oceno učinka na človekove pravice. Pritožniki so menili, da je taka ocena potrebna, Komisija pa je menila, da ni potrebna, saj je bila ocena učinka na trajnostni razvoj že izvedena leta 2009 v zvezi s predlaganim sporazumom o prosti trgovini med EU in ASEAN, ki je vključeval Vietnam.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je to, da Komisija ni izvedla posebne ocene učinka na človekove pravice v zvezi z Vietnamom, pomenilo nepravilnost. Marca 2015 je priporočila, naj Komisija takšno oceno izvede brez nadaljnjega odlašanja.

Komisija je to zavrnila. Trdil je, da so njegovi "instrumenti netrgovinske politike" in klavzule o človekovih pravicah v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju dosegli isti namen.

Varuhinja človekovih pravic se ni strinjala in je pri tem poudarila značilnosti orodja za oceno učinka na človekove pravice. Ker je bil sporazum medtem sklenjen, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila s kritično pripombo.

Zadeva se je nanašala na odločitev Komisije, da nekatere stroške, ki jih partner prijavi za projekt, ki ga financira EU, razglasi za neupravičene. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da so bili razlogi Komisije za nesprejetje zadevnih stroškov razumni. Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Pritožnica v tej zadevi, luksemburška državljanka, ni mogla kandidirati za delovno mesto v Franciji, ker ni francoska državljanka. Zadevno delovno mesto je bilo delovno mesto nepredsedujočega sodnika, ki naj bi na francoskem azilnem sodišču zastopal visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Pritožnik je Evropski komisiji sporočil, da se zdi omejitev delovnega mesta na francoske državljane kršitev določb prava EU o prostem gibanju delavcev. Ko je Komisija menila, da ni bilo kršitve prava EU, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Komisija je menila, da se uporablja izjema od pravice do prostega gibanja delavcev. Ta izjema se uporablja v primeru zaposlitve v javni službi in je določena v členu 45(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija je priznala, da je za odločitev v zvezi s tem vprašanjem potrebna konkretna ocena narave nalog in odgovornosti nepredsedujočega sodnika, in trdila, da je tako oceno opravila. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Komisija v okviru te ocene ni stopila v stik s francoskimi organi, da bi pridobila dodatne informacije o zadevnem delovnem mestu. Varuhinja človekovih pravic je zato prvotno predlagala, naj Komisija pregleda svojo oceno pritožbe zaradi kršitve, in predlagala, naj se Komisija posvetuje s francoskimi organi. Komisija je v odgovoru na ta predlog trdila, da ima pri odločanju o tem vprašanju na voljo dovolj informacij in da zato ni treba stopiti v stik s francoskimi organi. Varuhinja človekovih pravic se je po preučitvi podrobnega odgovora na predlog strinjala, da je imela Komisija v tem primeru dovolj informacij, na katerih bi lahko utemeljila svojo odločitev. Zato je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da Komisija ni storila nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na ukrepe urada OLAF po prejemu poročila o prijavljanju nepravilnosti, v katerem je bil Evropski organ za varnost v letalstvu (EASA) povezan z domnevno manipulacijo poročila o inšpekcijskem pregledu na področju varovanja v letalstvu. Varuhinja človekovih pravic je bila po predhodni oceni zaskrbljena zaradi očitno odločitve urada OLAF, da primer opusti in zadevo vrne agenciji EASA, čeprav se je žvižgač zavestno odločil, da bo poročilo predložil uradu OLAF in ne agenciji EASA. Varuhinja človekovih pravic je zavzela predhodno stališče, da bi lahko taka odločitev negativno vplivala na učinkovitost določb o prijavljanju nepravilnosti na splošno. Zato se je odločila, da zadevo razišče.

Varuhinja človekovih pravic je po pregledu spisov urada OLAF ugotovila, da je urad OLAF ustrezno preučil, ali naj začne preiskavo. Izkazalo se je tudi, da urad OLAF zadeve dejansko ni zaključil, temveč je agencijo EASA zaprosil, naj zadevo preuči in poroča o rezultatih svoje preiskave. Poleg tega si je urad OLAF pridržal pravico, da pozneje začne uradno preiskavo. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je urad OLAF ustrezno obravnaval pritožnikovo poročilo o prijavljanju nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da bi moral urad OLAF pritožnika bolj izrecno obvestiti, da njegova predložitev zadeve agenciji EASA ne pomeni, da urad OLAF ne bo sprejemal nadaljnjih ukrepov v zvezi s to zadevo. V zvezi s tem je podala še eno pripombo.

Zadeva se je nanašala na pritožbo zaradi kršitve, vloženo pri Evropski komisiji v zvezi z domnevnim neustreznim izvajanjem nekaterih določb direktive o e-zasebnosti s strani Nemčije. Pritožnik se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic in trdil, da Komisija ni ustrezno pojasnila razlogov, zakaj ni začela preiskave. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija naknadno zagotovila ustrezno razlago v zvezi z nekaterimi vprašanji, ki jih je izpostavil pritožnik. Kar zadeva vprašanja, v zvezi s katerimi Komisija ni zagotovila ustrezne razlage, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila s kritično pripombo.

Zadeva se je nanašala na domnevno dejstvo, da Evropska komisija pritožnika ni obvestila o prednostnem statusu njegove pritožbe v zvezi z državno pomočjo.

Varuh človekovih pravic je zadevo preiskal. Komisija je med preiskavo pritožnika obvestila, da njegova pritožba ni bila obravnavana prednostno. Vendar Komisija ni pojasnila razlogov za svojo odločitev. Varuh človekovih pravic je zato pritožbo zaključil s kritično pripombo v zvezi s tem, da Komisija pritožnika ni obvestila o tem, zakaj je njegovi pritožbi o državni pomoči dodelila majhen prednostni status.

Pritožnik je začasni uslužbenec pri Evropskem parlamentu. Med letnim dopustom je zbolela. Zadeva se je nanašala na zavrnitev Parlamenta, da bi letni dopust pritožnika spremenil v bolniški dopust. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti, saj je morala pritožnica takrat ali kmalu po tem, ko je predložila zdravniško potrdilo za bolniški dopust, navesti trenutni naslov. Ta zahteva ni bila izpolnjena.

The case concerned the evaluation of the complainant's proposal for a tender. In its complaint to the Ombudsman, the complainant argued that the evaluation board wrongly evaluated its proposal as it failed to take into account the information provided therein.

The Ombudsman inquired into the issue and found that the complainant did not show that the evaluators had made a manifest error of assessment as regards the aspects complained about. She therefore closed the case with a finding of no maladministration.

The case concerned EPSO's alleged failure to provide the complainant with a copy of the source text of the translation test and with the marked copies of his translation scripts in an open competition.

Given that the Civil Service Tribunal found, in a recent judgment, that selection boards do not need to give candidates the corrected version of their tests, the reasons why replies were erroneous, or the evaluation grids used for the written and oral tests, the Ombudsman opened an inquiry into the complaint in order to allow EPSO to comment on the relevance of the Tribunal's findings on its recruitment proceedings.

During her inquiry, the Ombudsman found that EPSO had already enhanced the transparency of its selection procedures by the introduction of competency and skills-based tests, and of the competency passport. Furthermore, EPSO committed to developing a new procedure by 2016 that would allow candidates who do not receive a competency passport to obtain the selection board's reasoned decision, containing the board's comments on the quality of a candidate's translations.

The Ombudsman therefore closed the inquiry with a finding of no maladministration by EPSO.