Ozadje pritožbe

1. Pritožba se nanaša na zavrnitev prijave za delo „upravitelja raziskav“ v Evropskem parlamentu [1].

2. Junija 2014 je Parlament pritožnika obvestil, da v izbirnem postopku ni dosegel dovolj točk in da je bila njegova prijava zato zavrnjena. Pritožnik je nato pri Parlamentu vložil zahtevo za revizijo, s katero je izpodbijal njegovo izključitev iz izbirnega postopka.

3. Parlament je v odgovor pritožniku sporočil, da je izbirna komisija ponovno preučila njeno prijavo in potrdila svojo prvotno odločitev.

4. Pritožnik je nato vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic.

Preiskava

5. Varuh človekovih pravic se je zavedal širokega polja proste presoje, ki ga imajo natečajne komisije (komisije) pri ocenjevanju kvalifikacij kandidatov in njihovih poklicnih izkušenj, ter da so take ocene lahko predmet nadzora le, če je prišlo do očitne napake pri presoji. Ob upoštevanju dejstva, da kandidati zaradi omejenih informacij, ki so jim bile posredovane, dejansko težko dokažejo take očitne napake, se je varuhinja človekovih pravic odločila, da je najprimernejši ukrep pregled spisa, ki ga hrani Parlament.

6. Po pregledu se je varuhinja človekovih pravic iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, odločila, da Parlamentu ni treba predložiti pisnega mnenja.  

Trditev, da je izbirna komisija storila očitno napako pri presoji

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

7. Pritožnica je v pritožbi trdila, da je izbirna komisija storila očitno napako pri presoji njenih odgovorov na naslednja vprašanja:

Prvo vprašanje: Ali imate podiplomski študij na enem ali več od naslednjih področij: politična znanost, ekonomija, evropske študije, javna uprava, pravo, družboslovje, mednarodni odnosi, naravoslovje, statistika, zgodovina?

8. Pritožnik je poudaril, da ima dve magisteriji iz političnih ved in eno doktorsko diplomo iz komunikacijskih ved, vendar je prejel le 3 točke od največ 4.

Drugo vprašanje. Ali imate več kot tri leta delovnih izkušenj, povezanih z opisom delovnega mesta?

9. Pritožnik je poudaril, da je imel na zadnji dan za oddajo prijav 4 leta, 10 mesecev in 25 dni delovnih izkušenj, vendar je prejel le 2 točki od največ 4.

Tretje vprašanje. Ali imate doktorat z enega ali več področij iz prvega vprašanja?

10. Pritožnik je poudaril, da ima doktorat iz komunikacijskih znanosti, vendar je prejel le 2 točki od največ 4.

Vprašanje 4. Ali imate poklicne izkušnje kot raziskovalec v nacionalnem ali evropskem možganskem trustu?

11. Pritožnica je poudarila, da ima poklicne izkušnje kot raziskovalka v možganskem trustu in da je osem mesecev delala kot gostujoča sodelavka v Centru za evropske študije na raziskovalnih projektih, vendar je prejela le 3 točke od največ 4.

Vprašanje št. 5. Ali imate poklicne izkušnje kot raziskovalec v instituciji ali organu EU ali v javni službi države članice EU?

12. Pritožnik je poudaril, da od novembra 2012 dela za Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, vendar je prejel le 2 točki od največ 4.

Vprašanje št. 6. Ali ste kdaj objavili članke v nacionalnih/mednarodnih strokovno pregledanih revijah na enem ali več področjih iz vprašanja 1a?

13. Pritožnik je poudaril, da ima tri objave v recenziranih revijah s področja družbenih ved, vendar je prejel le tri točke od največ štirih.

Vprašanje 7. Ali ste že kdaj objavili knjigo o temi, povezani z enim ali več področji iz vprašanja 1?

14. Pritožnica je poudarila, da je napisala tri knjige, prispevala k drugim trem knjigam, bila sourednica ene knjige ter hkrati sourednica in soustvarjalka druge knjige, vendar je prejela le dve točki od največ štirih.

Vprašanje št. 9. Ali imate izkušnje s pripravo dokumentov (poročil, opomb, člankov itd.) v nemščini, angleščini ali francoščini?

15. Pritožnik je poudaril, da ima izkušnje pri pripravi različnih vrst dokumentov (opombe, govori, poročila in znanstveni članki) v angleščini, vendar je prejel le 1 točko od največ 4.

Ocena varuha človekovih pravic

16. V zvezi z revizijo odločitev natečajnih komisij (svetov) v izbirnih postopkih je treba upoštevati naslednje ugotovitve.

17. Natečajne komisije imajo široko diskrecijsko pravico pri ugotavljanju, ali kvalifikacije in delovne izkušnje kandidatov ustrezajo ravni, ki se zahteva s Kadrovskimi predpisi in samim obvestilom o natečaju [2]. Stališče natečajne komisije je lahko predmet nadzora le, če je bilo pri izvajanju te diskrecijske pravice pravo ali dejansko stanje očitno napačno uporabljeno [3]. Pogoji razpisa natečaja predstavljajo pravni okvir dela natečajne komisije in ocenjevalni okvir za njeno ocenjevanje kandidatov [4].

18. Poleg tega bi bilo treba pogoje za pripustitev, določene v razpisu natečaja, razlagati v skladu z namenom natečaja, ki izhaja iz opisa nalog, povezanih z delovnimi mesti, ki jih je treba zapolniti. Zato je treba del razpisa natečaja, ki opisuje naravo nalog, in del, ki se nanaša na pogoje za pripustitev, obravnavati skupaj [5]. Povedano drugače, obvestilo o natečaju (ali razpis v obravnavani zadevi) je tisto, ki kandidatom zagotavlja informacije o profilih, ki jih iščejo institucije, in je hkrati pravni okvir dela izbirne komisije in ocenjevalni okvir za njeno ocenjevanje kandidatov. Zato natečajne komisije ne morejo uporabiti pogojev, ki niso navedeni v razpisu natečaja, in bi morale izrazom iz tega razpisa dati običajen in naraven pomen, njihova razlaga razpisa pa se ne bi smela razlikovati od razlage pozornega kandidata [6].

19. Upoštevati je treba tudi določbe razpisa [7], ki so upoštevne v tem primeru.

20. Točka IV (Upravičenost) razpisa pod posebnimi pogoji določa, da morajo kandidati glede zahtevanih kvalifikacij in delovnih izkušenj imeti „uradno priznano diplomo, ki ustreza zaključenemu vsaj triletnemu univerzitetnemu študiju na enem od naslednjih področij: politične vede, ekonomija, evropske študije, javna uprava, pravo, družbene vede, mednarodni odnosi, naravoslovje, statistika, zgodovina; najmanj tri (3) leta delovnih izkušenj v zvezi z opisom delovnega mesta." V zvezi z zahtevanimi jeziki je bilo v isti točki določeno, da morajo kandidati temeljito obvladati enega od uradnih jezikov Evropske unije in zelo dobro obvladati angleščino, francoščino ali nemščino.

21. V zvezi z izbirnim postopkom je bilo v točki VI razpisa določeno, da bo izbirni postopek vključeval izbor na podlagi kvalifikacij in oceno podrobnih odgovorov kandidatov na vprašalnik, vključen v prijavnico. Poleg tega je bilo določeno, da bodo kandidati ocenjeni na podlagi naslednjih meril:

1. imeti podiplomsko diplomo z enega ali več naslednjih področij: politične vede, ekonomija, evropske študije, javna uprava, pravo, družbene vede, mednarodni odnosi, naravoslovje, statistika, zgodovina;

2. več kot tri leta delovnih izkušenj na področju, povezanem z opisom delovnega mesta;

3. imeti doktorat iz predmeta, ki se nanaša na: politične vede, ekonomija, evropske študije, javna uprava, pravo, družbene vede, mednarodni odnosi, naravoslovje, statistika, zgodovina;

4. poklicne izkušnje kot raziskovalec v nacionalnem ali evropskem možganskem trustu;

5. poklicne izkušnje kot raziskovalec v instituciji ali organu Evropske unije ali v organu javnega sektorja v državi članici Evropske unije;

6. avtorstvo člankov, objavljenih v strokovno pregledanih nacionalnih/mednarodnih periodičnih publikacijah, o temi, povezani z enim ali več področji iz točke 3 zgoraj;

avtorstvo knjige o temi, ki se nanaša na eno ali več področij iz točke 3 zgoraj;

8. izkušnje s pripravo dokumentov (poročil, opomb, člankov itd.);

9. izkušnje s pripravo dokumentov (poročil, opomb, člankov itd.) v angleščini, francoščini ali nemščini.

22. V razpisu je bilo nato pojasnjeno, da bo izbirna komisija za vsako vprašanje v vprašalniku uporabila utež od 1 do 3 ter vsakemu podrobnemu odgovoru dodelila od 0 do 4 točke. Končna ocena se dobi tako, da se točke, dodeljene za vsak odgovor, pomnožijo s ponderjem za zadevno vprašanje.

23. Poleg tega je Parlament v svojem odgovoru z dne 24. julija 2014 na pritožnikovo zahtevo za pregled pojasnil, da je izbirna komisija z vnaprej določeno ocenjevalno lestvico določila, katere kvalifikacije so najpomembnejše za namene tega izbirnega postopka.

24. Med inšpekcijskim pregledom so službe varuha človekovih pravic skrbno preučile ocenjevalno lestvico, ki jo je pripravila izbirna komisija, in prejele podrobno pojasnilo zanjo. Službe varuha človekovih pravic so preučile tudi devet pritožnikovih odgovorov v vprašalniku ter ponderje in ocene, ki jih je dodelila izbirna komisija. Službe varuha človekovih pravic so pridobile tudi kopije prijav 53 kandidatov, katerih imena so bila vključena v podatkovno zbirko uspešnih kandidatov, skupaj z ocenami izbirne komisije.

25. Po mnenju varuha človekovih pravic podrobne pripombe izbirne komisije v zvezi z odgovori pritožnika na vprašanja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 9 ne razkrivajo nobene očitne napake pri presoji. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila ocenjevalna lestvica izbirne komisije po mnenju varuha človekovih pravic dovolj podrobna, da je celo v razmeroma ozkem razponu od 0 do 4 točk odražala morebitne razlike v kvalifikacijah in poklicnih izkušnjah kandidatov. Ugotovilo je namreč, da se minimalno število točk dodeli kandidatu, ki izpolnjuje kvalifikacije in delovne izkušnje, zahtevane v razpisu, s čimer se omogoči dodelitev dodatnih točk, če ima kandidat dodatne diplome in obsežnejše delovne izkušnje.

26. V zvezi s posebnimi pritožbami pritožnika varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik meni, da bi mu bilo treba dodeliti največ točk za izpolnitev minimalnih zahtev, določenih v razpisu.

27. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da so morali kandidati v skladu z razpisom izpolnjevati nekatere minimalne pogoje v štirih vidikih: (i) kvalifikacije (merili za ocenjevanje 1 in 3); (ii) delovne izkušnje (merila za ocenjevanje 2, 4, 5 in 8), (iii) objave (merili za ocenjevanje 6 in 7) in (iv) uporaba jezikov (merilo za ocenjevanje 9).

28. Kar zadeva kvalifikacije, je bilo v razpisu navedeno, da morajo imeti kandidati podiplomsko diplomo na enem ali več od desetih navedenih področij.

29. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da kandidat ne bi dosegel točk v zvezi z merilom, če ne bi izpolnjeval zgoraj navedenih minimalnih zahtev. Vendar je treba ugotoviti, da če bi kandidat izpolnjeval to merilo, ne bi samodejno dosegel polnih ocen za to merilo. Če bi bilo tako, bi to pomenilo, da Parlament ne bi imel manevrskega prostora za oceno, v kolikšni meri so poklicne kvalifikacije kandidatov pomembne za delovne potrebe Parlamenta. Lahko bi celo pričakovali, da bodo nekatere vrste izkušenj bolj pomembne za delovne zahteve Parlamenta.

30. Jasno je, da ima izbirna komisija diskrecijsko pravico, da na primer upošteva, da doktorat pritožnika ni bil tako pomemben za delo Parlamenta kot doktorati drugih kandidatov. Zato varuh človekovih pravic ne ugotavlja očitne napake pri presoji izbirne komisije, ker pritožniku ni dodelila najvišjega števila točk za odgovore na vprašanji 1 in 3.

31. Kar zadeva delovne izkušnje, je bilo v razpisu navedeno, da morajo imeti kandidati minimalno število let (3), ki ustreza opisu delovnega mesta. Tudi v tem primeru je morala izbirna komisija oceniti ustreznost delovnih izkušenj kandidatov in to opraviti na primerjalni podlagi. Varuh človekovih pravic zato ne ugotavlja očitne napake pri presoji izbirne komisije, ker pritožniku v zvezi s tem ni dodelila maksimalnih točk in je s tem pravico do dodelitve več točk pridržala kandidatom, katerih poklicne izkušnje so bile po njenem mnenju ustreznejše za zadevne naloge ali ki so imeli več let takih delovnih izkušenj.

32. V zvezi z objavami veljajo enaki premisleki, kot so pojasnjeni zgoraj. Primerjalna ocena objav kandidatov, ki jo je opravila izbirna komisija, je namreč zahtevala, da lahko komisija dodeli več točk kandidatom, katerih objave so se ji v primerjavi s pritožnikom zdele ustreznejše za želeni profil. Varuh človekovih pravic zato tudi v zvezi s tem ne ugotavlja nobene očitne napake pri presoji.

33. Nazadnje, kar zadeva uporabo jezikov, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bilo v razpisu določeno, da morajo imeti kandidati izkušnje s pripravo dokumentov v angleščini, francoščini ali nemščini. Pritožnica je za odgovor na vprašanje 9 prejela dve točki, saj je dejala, da ima izkušnje s pripravo dokumentov v angleščini, vendar se ni sklicevala na pripravo dokumentov v nobenem od drugih dveh jezikov. Varuh človekovih pravic pri odločitvi izbirne komisije, da pritožniku dodeli le 2 točki v primerjavi z drugimi kandidati, ki so imeli izkušnje s pripravo dokumentov v več kot enem jeziku iz angleščine, francoščine ali nemščine, ne najde očitne napake pri presoji.

34. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic ne ugotovi nepravilnosti v delovanju Parlamenta.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti v delovanju Parlamenta.

Pritožnik in Parlament bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

Strasbourg, 10. marec 2016

 

[1] Objavljeno v UL 2014, C 55 A, str. 1.

[2] Zadeva T-332/01, Pujals Gomis proti Komisiji, RecFP 2002, str. I-A 233, točke 39–41.

[3] Zadeva F-4/08, Hambura proti Parlamentu, ZOdl. JU, str. I-A-101 in II-A-447, točka 24.

[4] Zadeva T-80/96, Fernandes Leite Mateus proti Svetu, [1997] ZOdl. JU-I-A 87, točka 27.

[5] Zadeva T‑146/99, Teixeira Neves proti Sodišču, Recueil 2000, str. I-A-159 in II-731, točke 34–36.

[6] Zadeva 255/78, Andrée Anselme in Roger Constant proti Komisiji, Recueil 1979, str. 2323, točke 9–10.

[7] Celotno besedilo je na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:C2014/055A/01&from=EN