Ozadje pritožbe

1. Ta pritožba je vložena zoper delegacijo Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in se nanaša na oceno pritožnikovega predloga za oddajo javnega naročila na podlagi razpisa za „okvirno pogodbo o storitvah varnostnega svetovanja in upravljanja za delegacijo Evropske unije v Pakistanu“.

2. Delegacija je 26. decembra 2014 pritožnika obvestila, da njegova ponudba ni bila uspešna, saj ni bila ekonomsko najugodnejša. V informativnem dopisu delegacije so bili navedeni tudi razlogi za odločitev v preglednici, ki je vsebovala (i) dodeljene ocene; (ii) pripombe ocenjevalcev; in (iii) ali je bil prag dosežen pri vsakem merilu za ocenjevanje.

3. Pritožnik je 5. januarja 2015 delegaciji poslal dopis, v katerem je izrazil zaskrbljenost, da je bila njegova ponudba „neupravičeno obravnavana in ostro ocenjena“ter da „ocenjevalci niso dovolj podrobno prebrali tehničnega predloga, ki bi sicer lahko privedel do višje ocene“. Pritožnik je zato zahteval ponovno oceno svoje ponudbe in dodatne informacije o uspešnem ponudniku.

4. Delegacija je 19. januarja 2015 odgovorila pritožniku in ga obvestila o izbranem ponudniku. Pritožniku je predložila tudi preglednico, v kateri se primerjata izbrana ponudba in ponudba pritožnika v zvezi z vsakim merilom ocenjevanja. Prav tako je izrecno odgovorila na posebna vprašanja pritožnika iz njegovega dopisa z dne 5. januarja 2015.

5. Pritožnik se je 21. januarja 2015 pritožil pri varuhu človekovih pravic. Pritožnik je trdil, da delegacija ni izvedla ustrezne analize svoje ponudbe, in trdil, da bi morala delegacija ustrezno oceniti svojo ponudbo in do takrat prekiniti oddajo naročila.

Ocena in sklepi varuhinje človekovih pravic

Preiskava

6. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da so bili v zvezi s pritožnikovo trditvijo in trditvami izpolnjeni vsi pogoji dopustnosti, zato je bila pritožba dopustna. Varuhinja človekovih pravic je tako začela preiskavo o pritožnikovi trditvi in trditvi z izvedbo analize informacij, ki ji jih je predložil pritožnik, vključno z odgovori delegacije v odgovor na pritožnikovo zahtevo za ponovno oceno. Na podlagi te analize se je na prvi pogled zdelo, da so razlogi, ki jih je navedla delegacija, ustrezni in primerni.

7. Zato je varuh človekovih pravic z dopisom z dne 19. februarja 2015 pritožnika pozval, naj pojasni, zakaj trdi, da delegacija ni izvedla ustrezne analize njegove ponudbe. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 9. marca 2015 predložil pojasnila.

8. Varuhinja človekovih pravic je iz razlogov, pojasnjenih v odstavkih 21–31 v nadaljevanju, menila, da ESZD ni treba zaprositi za mnenje o pritožbi.

A. Trditev, da delegacija ni izvedla ustrezne analize ponudbe pritožnika

Elementi, ki jih je obravnaval varuh človekovih pravic

9. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da delegacija ni izvedla ustrezne analize svoje ponudbe, ker ocenjevalci niso ustrezno prebrali njenega predloga ponudbe in so zato ta predlog napačno ocenili.

10. Prvič, ocenjevalci so napačno menili, da predlog ne vsebuje podrobnega opisa, kaj bi bilo praktično storjeno v primeru incidenta. Pritožnik je trdil, da standardni operativni postopki ne morejo biti izrecni glede tega, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti v vseh primerih. Zato takšni postopki zagotavljajo okvir, na podlagi katerega vodje in vodstveni delavci sprejemajo odločitve v različnih situacijah.

11. Drugič, ocenjevalci so napačno menili, da predlog ne vsebuje informacij o časovnem okviru za posredovanje, saj predlog jasno vsebuje ustrezne informacije.

12. Tretjič, ocenjevalci so napačno menili, da bi bil optimalni sistem rotacije 8 tednov dela / 4 tedne dopusta namesto 9 tednov dela / 3 tedne dopusta sistema rotacije, ki ga je predlagal pritožnik. Pritožnik je menil, da bi bilo treba v razpisni dokumentaciji to navesti, če bi bil najprimernejši sistem rotacije 8 tednov dela/4 tedne dopusta.

13. Delegacija je v svojem odgovoru na pritožnikovo zahtevo za ponovno oceno navedla naslednje.

14. V zvezi s prvo točko je pojasnila, da so ocenjevalci menili, da bi moral načrt za obvladovanje krize ali resnih incidentov vključevati kombinacijo elementov splošnega pristopa in konkretnih praktičnih elementov. Delegacija je poudarila, da so ocenjevalci ustrezno upoštevali ustrezne elemente iz pritožnikovega predloga za oddajo javnega naročila.

15. V zvezi z drugo točko je delegacija pojasnila, da so ocenjevalci menili, da se je odzivni čas 10–20 minut, naveden v ponudbi pritožnika, nanašal na „začetni odziv na takojšen incident ali situacijo“in je bil ustrezno upoštevan. Kot pojasnilo je navedel, da se pripombe ocenjevalcev nanašajo na pomanjkanje „časovnega okvira za odziv na intervencijo v primeru krize ali resnih incidentov, ki trajajo več dni ali dlje, kot je časovni okvir za organizacijo ali zagotovitev dodatnega osebja“.

16. V zvezi s tretjo točko je delegacija pojasnila, da je bilo vsakemu ponudniku prepuščeno, da predstavi svoje predloge, vključno s sistemom rotacije, in da ni bil vnaprej določen noben poseben sistem rotacije. Ocenjevalci so ugotovili, da bi rotacija z boljšim ravnovesjem med obdobji dela in dopusta omogočila boljše zagotavljanje storitev.

17. Na zahtevo varuha človekovih pravic po pojasnilih, zakaj je menil, da delegacija ni izvedla ustrezne analize njegove ponudbe, je pritožnik predložil naslednja pojasnila.

18. V zvezi z domnevnim pomanjkanjem informacij o tem, kaj bi bilo treba storiti v primeru incidenta, je pritožnik poudaril, da njegov predlog za oddajo javnega naročila dejansko vsebuje podroben opis postopkov, ki jih je treba upoštevati v takih primerih. Ocenjevalci so torej v zvezi s tem storili napako.

19. V zvezi z domnevnim pomanjkanjem informacij o času posredovanja je pritožnik poudaril, da točka 4.2.2 njegovega tehničnega predloga vsebuje zelo natančen odzivni čas. V njem navedeni začetni odzivni čas se uporablja za vsak incident, ne glede na to, ali je izjemno resen ali razmeroma nepomemben. Poleg tega je časovni okvir ukrepanja v odziv na resnejšo krizo podrobneje določen na straneh 63–64 predloga.

20. V zvezi s sistemom rotacije je pritožnik trdil, da je sistem rotacije 9 tednov dela/3 tedne dopusta splošno sprejet sistem za mednarodna podjetja, ki delujejo v sovražnih okoljih, kot sta Afganistan in Jemen. Zato je menila, da so ocenjevalci od ocene na podlagi tega merila napačno odšteli 10 točk.

Ocena varuha človekovih pravic

21. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da imajo natečajne komisije (v obravnavanem primeru komisija za ocenjevanje) v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Unije [1] široko polje proste presoje in da so njihove odločitve glede vsebine predmet nadzora le, če se nanje nanaša očitna napaka pri presoji.

22. V obravnavani zadevi je pritožnik trdil, da je komisija za ocenjevanje storila očitne napake pri ocenjevanju treh posebnih točk.

23. Kar zadeva prvo točko (pomanjkanje informacij o tem, kaj bi bilo treba storiti v primeru incidenta), so ocenjevalci menili, da bi moral akcijski načrt za krizni incident ali situacijo vključevati kombinacijo elementov splošnega pristopa in konkretnih praktičnih elementov. Pritožnik je trdil, da strani 63–64 njegovega predloga dejansko vsebujejo podroben akcijski načrt.

24. Varuhinja človekovih pravic je skrbno prebrala ustrezne strani pritožnikovega predloga ponudbe in ugotovila, da so pripombe ocenjevalcev, da predlog ne vsebuje kombinacije elementov splošnega pristopa in konkretnih praktičnih elementov, ustrezne, saj dokaj splošno opisuje načrte za odziv. Opozoriti je treba, da varuhinja človekovih pravic s svojo oceno ne sme nadomestiti ocene ocenjevalcev, ki imajo potrebne tehnične spretnosti in znanje, da lahko v celoti upoštevajo različne elemente, ki jih je pritožnik navedel v tej točki svoje ponudbe. Poleg tega je pritožnik v svojih pojasnilih zgolj navedel, da njegov predlog dejansko vsebuje tak mešani pristop, ne da bi dejansko opozoril na kakršne koli posebne elemente predloga, ki bi lahko upravičili to trditev.

25. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni dokazal očitne napake pri presoji v zvezi s tem vidikom pritožbe.

26. V zvezi z drugo točko (pomanjkanje informacij o času posredovanja) so ocenjevalci menili, da se je odzivni čas 10–20 minut, naveden v ponudbi pritožnika, nanašal na takojšen incident, medtem ko v primeru krize ali resnega incidenta ali razmer odzivni čas posredovanja ni bil določen. Pritožnik je trdil, da točka 4.2.2 njegovega tehničnega predloga vsebuje natančen odzivni čas na takojšen incident ali situacijo, medtem ko strani 63–64 njegovega predloga dejansko vsebujejo odzivni čas za resne razmere ali krizo.

27. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je v pritožnikovem predlogu v točki 4.2.2 tehničnega predloga navedeno, da „bi bil odziv na hiter odziv … zagotovljen 10–20 minut od trenutka prvotnega uradnega obvestila. Odzivni čas je odvisen od prometnih razmer in obsega krize ali incidenta. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja tudi, da so na straneh 61–64 pritožnikovega predloga za oddajo javnega naročila opisani trije različni postopki posredovanja glede na resnost incidenta: (i) incidente z množičnimi žrtvami, ki prizadenejo ≤ 10 % varnostnega osebja; (ii) incidente z množičnimi žrtvami, ki prizadenejo do 50 % varnostnega osebja; in (iii) incidente, ki vključujejo množične nezgode z največjimi možnimi žrtvami za varnostno osebje. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je v predlogu pod točko (i) navedeno, da bo prizadeto osebje takoj nadomeščeno; vendar ni naveden noben poseben čas intervencije. Vendar se razume, da je to vprašanje zajeto v točki 4.2.2 tehničnega predloga. Varuh človekovih pravic tudi ugotavlja, da je v točki (ii) predloga pritožnika navedeno, da bi bila operativna rezerva „takoj razporejena …, da bi se varnostna operacija obnovila v šestih urah“,„običajna služba pa bi se morala nadaljevati v štirih tednih“. Vendar točen čas ukrepanja (odziva) ni posebej omenjen. V točki (iii) predloga ni naveden časovni okvir za posredovanje.

28. Poleg tega pritožnik ni pojasnil, kako in kje njegov predlog vsebuje natančne informacije v zvezi s tem, temveč se je zgolj skliceval na nekatere dele svojega predloga (točke 4.2.2 in strani 63–64), ki „vsebujejo“ potrebne informacije.

29. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik tudi v zvezi s tem vidikom pritožbe ni dokazal očitne napake pri presoji.

30. V zvezi s tretjo točko (sistem rotacije) varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni navedel nobenih novih argumentov v primerjavi s tistimi, ki jih je že navedel v svoji pritožbi. Trditev pritožnika, da je sistem rotacije 9 tednov dela/3 tedne dopusta splošno sprejet sistem za mednarodna podjetja, ki delujejo v sovražnem okolju, ne zadostuje za dokaz, da je ocenjevalni odbor v zvezi s tem storil očitno napako pri presoji.

31. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da delegacija ni ravnala nepravilno.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključila z naslednjim sklepom:

Varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti pri delovanju delegacije.

Zato je zadevo zaključila.

Pritožnik in Evropska služba za zunanje delovanje bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

Strasbourg, 7. maj 2015

[1] Zadeva T-25/03, de Stefano proti Komisiji, ZOdl. JU, str. I-A-125 in II-573, točka 34.