Ozadje pritožbe

1. Pritožnik dela v Evropskem parlamentu. Vložila je prošnjo za dopust, ki bi trajal od 3. do 12. aprila 2013. To je bilo odobreno in pritožnik je za te počitnice odšel v Francijo. Med počitnicami je zbolela.

2. Dne 2. aprila 2013 je od zdravnika v Franciji pridobila zdravniško spričevalo za obdobje od 2. do 14. aprila 2013 (v nadaljevanju: zdravniško spričevalo). Zdravniško potrdilo ni vsebovalo njenega naslova v Franciji (vsebovalo je njen domači naslov). Pritožnikov mož je 4. aprila 2013 Parlamentu po elektronski pošti predložil zdravniško potrdilo.

3. Vodja pritožnikovega osebja je 29. maja 2013 zavrnil prošnjo za zdravstveni dopust z utemeljitvijo, da pritožnik: (i) preprečila Parlamentu, da bi opravil zdravniški pregled, ker je v zdravniškem potrdilu navedla napačen naslov; in (ii) ji ni svetovala glede njene zdravstvene odsotnosti, kar je bila njena dolžnost na podlagi člena 59(1), drugi pododstavek, Kadrovskih predpisov.

4. Pritožnik je 19. junija 2013 vložil pritožbo zoper ta sklep v skladu s členom 90(2) kadrovskih predpisov.

5. Generalni sekretar Parlamenta je 3. oktobra 2013 pritožniku odgovoril, da je njegovo pritožbo zavrnil iz v bistvu enakih razlogov, kot jih je navedel vodja osebja.

6. Pritožnik je 27. februarja 2014 pisal Evropskemu varuhu človekovih pravic.

Preiskava

7. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo pritožbe ter opredelila naslednje trditve in trditve:

Trditev:

Parlament je napačno menil, da je zdravniško potrdilo nedopustno.

Zahtevek:

Parlament bi moral priporočiti, da se odsotnost pritožnika od 2. do 14. aprila 2013 šteje za odobreno odsotnost, in razveljaviti sklep z dne 29. maja 2013 o zdravniškem potrdilu.

8. Med preiskavo je varuh človekovih pravic prejel mnenje Parlamenta o pritožbi in nato pripombe pritožnika kot odgovor na mnenje Parlamenta. Varuh človekovih pravic je pri preiskavi upošteval argumente in mnenja strank.

Nesprejetje zdravniškega spričevala

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. Pritožnik je trdil, da bi lahko Parlament stopil v stik z njo, če bi želel opraviti lasten zdravniški pregled, ker je uprava poznala njeno številko GSM in elektronsko pošto. Pritožnica je opozorila, da je sicer lahko dosegljiva po telefonu ali elektronski pošti, vendar ni poskušala stopiti v stik z njo zaradi zdravniškega pregleda. Trdila je tudi, da mora lečeči zdravnik natančno izpolniti zdravniško potrdilo. V vsakem primeru je navedla, da je bila na zdravniškem žigu navedena njena lokacija v tistem času.

10. Pritožnica je poleg tega trdila, da je nadrejene obvestila o svoji odsotnosti v skladu s členom 59(1) Kadrovskih predpisov.

11. Parlament je v svojem mnenju navedel, da mora uslužbenec, ki zaradi bolezni ni zmožen za delo, v skladu s členom 59(1) kadrovskih predpisov o tem obvestiti institucijo. Parlament je nadaljeval, da mora uradnik v skladu s svojimi dodatnimi pravili o odsotnosti obvestiti svojega nadrejenega [1].

12. Parlament je ugotovil, da je bil na zdravniškem potrdilu naveden naslov pritožnice v mestu, v katerem je delala. Ni sporno, da to ni bil kraj, kjer je bivala med dopustom. Parlament je opozoril, da pritožnica ni izpolnila svojih obveznosti in Parlamentu ni sporočila natančnega kraja bivanja, zato ni mogla organizirati zdravniškega pregleda.

13. Parlament je dodal, da mora uradnik v skladu s členom 59(1) Kadrovskih predpisov institucijo čim prej obvestiti o bolezni. Člen 2 Notranjega pravilnika o zdravniških pregledih določa, da mora uradnik o razlogu za odsotnost obvestiti svojega neposredno nadrejenega ali sodelavca, ki ga je nadrejeni določil v ta namen. V vodniku pod naslovom I, točka 11, je navedeno, da mora uradnik v primeru bolezni med letnim dopustom službi institucije, pristojni za upravljanje bolniškega dopusta, ob nastopu bolezni, v vsakem primeru pa v 48 urah, zagotoviti nekatere informacije. Parlament je ugotovil, da pritožnica svojih neposrednih nadrejenih ni obvestila o svojem zdravstvenem stanju. Ko je pritožnikov mož po elektronski pošti poslal potrdilo službi za zdravstveno odsotnost, v nobenem trenutku ni navedel, kje točno je pritožnik.

14. Nazadnje je Parlament opozoril, da to, da pritožnik ni obvestil Parlamenta o tem, kje se nahaja med bolniškim dopustom, samo po sebi zadostuje za utemeljitev odločitve, da zdravniškega potrdila z dne 2. aprila 2013 ni mogoče uporabiti kot podlago za spremembo letnega dopusta v bolniški dopust.

Ocena varuha človekovih pravic

15. Kadrovski predpisi so pravila, ki urejajo pravice in obveznosti uradnikov EU. Ker so sprejeti kot zakonodajni akt, morajo institucije EU in njihovi uslužbenci zagotoviti njihovo polno uporabo.

16. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da člen 59(1), drugi pododstavek, Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na odsotnosti zaradi bolezni ali nesreč, določa:

"Zadevni uradnik čim prej obvesti svojo institucijo o svoji nezmožnosti za delo in hkrati navede svoj trenutni naslov..."(poudarek dodan)

17. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da veljavna pravila izrecno določajo, da mora uslužbenec obvestiti Parlament o trenutnem naslovu uslužbenca. Uporaba besede „trenutno“ pomeni, da uslužbenec ne bo upošteval teh pravil, če navede svoj domači naslov v okoliščinah, v katerih med boleznijo ni prisoten na tem naslovu.

18. Ker pravila, določena v zakonodaji, izrecno zahtevajo, da pritožnik obvesti Parlament o svojem trenutnem naslovu, ni pomembno, da je bil pritožnik dosegljiv po elektronski pošti ali GSM.

19. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da bi uslužbenci lahko prezrli posebno pravno obveznost, ki jim je naložena, da svoje institucije obvestijo o tem, kje se nahajajo med bolniško odsotnostjo, le, če bi obstajale okoliščine, ki jih ni mogoče pripisati uslužbencem in zaradi katerih ne bi bilo mogoče sporočiti, kje se nahajajo (na primer, če bi bila resnost zdravstvenega stanja taka, da teh informacij ne bi bilo mogoče sporočiti).

20. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnica ne trdi, da jo je njeno zdravstveno stanje oviralo pri izpolnjevanju postopkovnih zahtev Parlamenta v zvezi z obveščanjem o bolniškem dopustu.

21. Varuh tudi ugotavlja, da se od vsakega uslužbenca zahteva in razume, da je seznanjen z določbami kadrovskih predpisov. Varuhinja človekovih pravic se strinja tudi s Parlamentom, da bi morala biti pritožnica glede na posebno službo, v kateri je delala v Parlamentu, še bolj seznanjena s postopki na bolniškem dopustu kot povprečna zaposlena v Parlamentu.

22. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Parlament ni ravnal nepravilno.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Parlament ni ravnal nepravilno.

Pritožnik in Parlament bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly

01/06/2015

[1] Sklep generalnega sekretarja z dne 4. junija 2010 o določitvi notranjih pravil o zdravniških pregledih zaradi odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov in rednih zdravniških pregledih oseb, ki zahtevajo invalidnino (v nadaljnjem besedilu: notranja pravila o zdravniških pregledih).