Ozadje pritožbe

1. Italijanski državljan (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) je 27. maja in 20. julija 2011 pri varuhu človekovih pravic vložil več pritožb zoper Evropsko komisijo, in sicer pritožbe 1214/2011/(IP)EIS, 1215/2011/(IP)EIS, 1216/2011/(IP)EIS in 1217/2011/(IP)EIS. Nanašale so se na to, da Komisija domnevno ni odgovorila na pritožnikovo korespondenco. Varuhinja človekovih pravic se je odločila začeti preiskave pritožnikovih pritožb in je pravnemu uradniku, pristojnemu za zadeve, naročila, naj poišče hitro rešitev, tako da Komisiji omogoči obravnavo pritožnikovih pomislekov.

2. Generalni sekretariat Komisije je nato 26. julija 2011 pritožniku poslal dopis, v katerem je navedel, da je pritožnik v dveh letih poslal 57 pritožb zaradi kršitev v namenski poštni predal Komisije. Poleg tega je bilo v register korespondence Generalnega sekretariata Komisije vpisanih 68 pisem ali elektronskih sporočil. Poleg tega se je zdelo, da je bilo več neregistriranih sporočil, ki niso bila vključena v zgoraj navedene številke. Komisija meni, da če bi veliko državljanov predložilo toliko pritožb in drugih dopisov, kot jih je pritožnik, ne bi mogla ustrezno obravnavati pritožb in druge korespondence. V zvezi s tem je dodal, da bi morali državljani, ki uveljavljajo svojo pravico do vložitve pritožbe zaradi kršitve, to storiti „na sorazmeren in razumen način“. Poleg tega je Komisija navedla, da veliko število pritožb, ki jih je vložil pritožnik, zmanjšuje zmogljivost njenih služb, da namenijo čas pritožbam, ki jih vložijo drugi državljani Unije. Zato si je Komisija pridržala pravico, da prekine korespondenco s pritožnikom, in ga pozvala, naj ji v prihodnosti preneha pisati, da bi „službam Komisije omogočila, da odgovorijo na pisma in zahteve državljanov, ki na Komisijo naslovijo na razumen način“.

3. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z zgornjim dopisom Komisije, se je ponovno obrnil na varuha človekovih pravic [1].

4. Zaradi ekonomičnosti postopka se je varuh človekovih pravic odločil, da pritožbe pritožnika obravnava skupaj v okviru te preiskave na lastno pobudo. Zato je zaključil ločene preiskave v zvezi z zgoraj navedenimi pritožbami.

Predmet preiskave

5. Varuh človekovih pravic je v svojo preiskavo vključil naslednje trditve in trditve.

Trditev:

Komisija se je napačno odločila, da ne bo odgovorila na sedanjo in prihodnjo korespondenco pritožnika.

Zahtevek:

Komisija bi morala odgovoriti na pritožnikova elektronska sporočila in preklicati svojo odločitev o prekinitvi korespondence s pritožnikom.

6. Varuh človekovih pravic je v uvodnem pismu navedel, da se ta preiskava nanaša na pravico iz člena 20(2) PDEU [2] in člena 41(4) Listine o temeljnih pravicah [3], da se obrne na institucije Unije. Opozoril je tudi, da točka 4 Kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske komisije (CGAB)[4] izrecno določa, da se njegova standardna pravila v zvezi z odgovori na korespondenco ne uporabljajo za „korespondenco, ki se lahko razumno šteje za neprimerno, ker se na primer ponavlja, zlorablja in/ali je nesmiselna“. Člen 14(3) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev vsebuje podobno določbo.

7. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo tudi vprašala, ali lahko v okviru svojega mnenja pojasni, (i) v kolikšni meri meni, da so pritožnikove pritožbe zaradi kršitev upravičene, in (ii) ali meni, da je pritožnikova korespondenca „nepravilna“, in če je tako, zakaj.

8. Varuh človekovih pravic je v dopisu o začetku preiskave na lastno pobudo poudaril tudi, da predmet te preiskave na lastno pobudo poleg posebnih točk v zvezi s pritožnikovim primerom vključuje tudi opredelitev splošno koristnih smernic za take primere.

9. Nazadnje je varuh človekovih pravic priznal dejstvo, da je pritožnik vir zelo velike količine korespondence, zahtev in pritožb ter da so službe Komisije do zdaj skrbno in strokovno obravnavale pritožnikovo korespondenco.

Preiskava

10. Varuh človekovih pravic je 19. septembra 2011 začel preiskavo in pozval Komisijo, naj predloži mnenje. 23. novembra 2011 je Komisiji poslal dodatne dokumente, ki jih je medtem prejel od pritožnika. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj te dokumente upošteva tudi v svojem mnenju o zadevi. Komisija je 22. marca 2012 varuhu človekovih pravic poslala svoje mnenje. Mnenje je bilo posredovano pritožniku, ki je pripombe poslal 10. maja 2012.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

Uvodne ugotovitve

11. Glede na tesno povezavo med obtožbo in zahtevkom, vključenim v njegovo preiskavo na lastno pobudo, jih bo varuh človekovih pravic obravnaval skupaj.

A. Trditev, da se je Komisija napačno odločila, da ne bo odgovorila na sedanjo in prihodnjo korespondenco pritožnika ter s tem povezano trditev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

12. Pritožnik je v svojih pritožbah, ki so privedle do preiskave varuha človekovih pravic na lastno pobudo, trdil, da se je Komisija napačno odločila, da ne bo odgovorila na njegovo sedanjo in prihodnjo korespondenco. Trdil je, da bi morala Komisija odgovoriti na njegova elektronska sporočila in preklicati svojo odločitev o prekinitvi korespondence z njim.

13. Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje točke.

14. V zvezi z veljavnimi določbami je Komisija najprej opozorila na svojo zavezo, da bo spoštovala določbe CGAB, in ugotovila, da pripisuje velik pomen odgovarjanju na korespondenco in pritožbe v rokih, določenih v navedenem zakoniku. Poleg tega je Komisija navedla, da pripisuje velik pomen tudi spoštovanju jamstev za pritožnike, določenih v njenem Sporočilu iz leta 2002 [5]. V zvezi s tem je opozoril na 28. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava EU [6], v katerem je poseben poudarek na učinkovitem upravljanju zadev, in poročila o novem sistemu, uvedenem septembra 2009, ki je posebej zasnovan za evidentiranje in upravljanje pritožb in poizvedb državljanov o uporabi prava EU v državah članicah (ta tako imenovani sistem "CHAP").

15. Kar zadeva ravnanje Komisije s pritožnikovo korespondenco in pritožbami ter njeno odločitev, da nanje ne bo odgovorila, je Komisija podala naslednje pripombe:

V zvezi s pritožbo 1214/2011/(IP)EIS je navedla, da so njene službe po preiskavi varuha človekovih pravic v celoti odgovorile in nato pritožnika obvestile o zaključku zadeve. Poleg tega je Komisija obžalovala, da ni poslala potrdila o prejemu in da ni odgovorila v enem letu. Vendar je navedla, da je pritožnik medtem prejel popoln odgovor.

V zvezi s pritožbo 1215/2011/(IP)EIS je Komisija ugotovila, da je ustrezno potrdila prejem pritožnikovega elektronskega sporočila, in obžalovala, da pritožniku ni odgovorila v enem letu. Dodala je, da je bil pritožniku medtem dan popoln odgovor.

V zvezi s pritožbo 1216/2011/(IP)EIS je priznala, da ni pravočasno odgovorila na pritožnikova nadaljnja elektronska sporočila. Hkrati je navedla, da je na prvotno korespondenco odgovorila v celoti. Do takrat je bil poslan končni odgovor.

Komisija je v zvezi s pritožbo 1217/2011/(IP)EIS navedla, da je pritožniku ustrezno odgovorila in da si pridržuje pravico do prekinitve ponavljajoče se korespondence.

V zvezi s pritožbo 1527/2011/EIS je Komisija navedla, da se je njen dopis z dne 26. julija 2011, naslovljen na pritožnika, nanašal na njegovih šest elektronskih sporočil o različnih temah, ki jih je junija in julija poslal generalnemu sekretariatu, in ugotovila, da je v zadnjih dveh letih predložil vsaj 125 poštnih pošiljk, vidnih generalnemu sekretariatu [7] v zbirkah podatkov, ki jih je imel na voljo (z dodajanjem drugih poštnih pošiljk, naslovljenih na druge službe in nato nevidnih generalnemu sekretariatu, bi se to število povečalo). V dopisu je bilo tudi opozorjeno, da so službe Komisije že prekinile korespondenco s pritožnikom o vsaj petih zadevah. V teh okoliščinah in ob poudarjanju koristnosti pritožb državljanov Komisiji pri preučevanju uporabe evropskega prava v državah članicah je Komisija v dopisu z dne 26. julija 2011 pritožnika pozvala, naj preneha pisati Komisiji, da bi lahko službe ustrezno obravnavale korespondenco drugih državljanov, ter navedla, da na morebitno prihodnjo korespondenco, ki pomeni zlorabo, morda ne bo prejela odgovora. Pritožnik je 27. julija 2011 odgovoril, da zavrača predloge Komisije, in po tem odgovoru in dopisu varuha človekovih pravic z dne 19. septembra 2011 je Komisija evidentirala vseh šest elektronskih sporočil iz junija in julija 2011, na katera se je skliceval dopis z dne 26. julija 2011, ter odgovorila z zahtevo po dodatnih informacijah. Po prejemu dodatnih informacij v zvezi s tremi elektronskimi sporočili jih je Komisija evidentirala v sistemu CHAP (elektronska pošta z dne 17. junija 2011 kot CHAP(2011)2964, elektronska pošta z dne 11. julija 2011 kot CHAP(2011)2970 in elektronska pošta z dne 17. julija 2011 kot CHAP(2011)2966) in jih dodelila pristojnim službam za odgovor. Zdi se, da pritožnik ni odgovoril na zahtevo Komisije v zvezi z njegovimi tremi elektronskimi sporočili z dne 22. junija 2011, 23. junija 2011 in 26. junija 2011. Od takrat so vse njegove nove pritožbe še naprej evidentirane v sistemu CHAP. Nazadnje je Komisija poudarila, da je pritožnika v dopisu z dne 26. julija 2011 sicer pozvala, naj ji preneha pisati, vendar je njegovo predhodno in poznejšo korespondenco še naprej obravnavala na običajen način.

Kar zadeva nadaljnje dokumente, ki jih je varuh človekovih pravic posredoval Komisiji med preiskavo, je Komisija zagotovila podrobne informacije o tem, kako jih je obravnavala ali jih še obravnava. Obžalovala je zamude v zvezi z nekaterimi dopisi, kot je odločitev v enem letu o tem, kako ravnati v zvezi s pritožbo zaradi kršitve, in včasih nepotrditev prejema nekaterih pritožb zaradi kršitve, ki jih je vložil pritožnik. Varuhu človekovih pravic je zagotovil, da njegove službe namenjajo precej pozornosti pritožnikovim pritožbam zaradi kršitev, in se opravičil za navedene incidente.

16. V zvezi s tem je Komisija predložila tudi splošen opis pritožb pritožnika, ki predstavljajo izziv za njene službe zaradi njihovega predmeta, obsega in strukture. V zvezi s tem je ugotovila, da se vsebina, dolžina in oblika pritožnikovih elektronskih sporočil zelo razlikujejo. Redko navajajo podrobnosti o kakršnih koli pristopih k nacionalnim upravnim organom (centralnim, regionalnim ali lokalnim) ali nacionalnemu ali regionalnemu varuhu človekovih pravic, manjkajo pa tudi podrobnosti o uporabi nacionalnih sodišč ali drugih postopkov. Pogosto so zelo kratki, zaradi česar je težko opredeliti njegovo korespondenco kot pritožbe. Pritožnik redno posreduje dokumente ali povezave do spletnih dnevnikov ali člankov na internetu ali sklice na televizijske oddaje s pozivom Komisiji, naj prebere ali si ogleda gradivo, in brez kakršnega koli opisa položaja, ki bi lahko pomenil kršitev prava EU. Komisija je dodala, da pritožnik svojo nadaljnjo korespondenco namesto na ustrezne pristojne službe naslovi na Generalni sekretariat Komisije. Korespondenca pritožnika je nenavadna, saj zajema veliko tem in lahko traja več let. Medtem ko je večina primerov pritožb sestavljena iz pritožbe, ki ji sledijo potrditev, odgovor in zaključni dopis, številni primeri pritožnika postanejo dolge in zapletene izmenjave več elektronskih sporočil. Pritožnik želi tudi ponovno odpreti pritožbene zadeve, ki so bile predhodno zaključene. Vendar je Komisija poudarila, da njene pripombe v zvezi s pritožnikovo korespondenco ne pomenijo kritike, temveč le pojasnjujejo, zakaj jo je morda težko obravnavati.

17. Komisija je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic (i) po pojasnitvi, v kolikšni meri so bile pritožnikove pritožbe zaradi kršitev upravičene, in (ii) po tem, ali je menila, da je pritožnikova korespondenca neustrezna, ugotovila, da je težko nedvoumno odgovoriti.

18. Kar zadeva točko (i), podatkovne zbirke Komisije kažejo, da je bilo v obdobju 2008–2009 sedem korespondence pritožnika evidentiranih kot pritožbe v uradni podatkovni zbirki Komisije o kršitvah. Dodala je, da je to v skladu s postopkom, ki se je uporabljal pred uvedbo CHAP septembra 2009. Ena od teh pritožb je odprta, šest pa jih je bilo zaključenih. Samo ena pritožba pritožnika je privedla do uradnega opomina državi članici. Vendar je Komisija dodala, da ni mogoče natančno navesti, koliko pritožnikovih zelo številnih pritožb je upravičenih ali neupravičenih, saj so bile nekatere od njih morda obravnavane, ne da bi bilo treba poslati uradni opomin.

19. Kar zadeva točko (ii), je Komisija, kot je pritožnika opozorila v dopisu z dne 26. julija 2011, že večkrat prekinila korespondenco z njim o različnih temah, ker naj bi se njegova elektronska sporočila ponavljala. Komisija je menila, da je korespondenca, navedena v njenem dopisu z dne 26. julija 2011, „nepravilna“ v smislu utemeljitve začasne prekinitve, saj se ponavlja v skladu z določbami CGAB. Vendar je dodala, da dopisovanja pritožnika na splošno ni štela za "neprimerno" v skladu z določbami CGAB.

20. Kar zadeva opredelitev splošno koristnih smernic za primere, v katerih Komisija prekine korespondenco s pritožnikom, je Komisija ugotovila, da veljavne določbe (iz točke 14 zgoraj) že zagotavljajo zadostne smernice za njeno osebje. V zvezi s tem je pojasnila, da njene službe prevzamejo odgovornost za odločitev o prekinitvi korespondence z državljanom v zvezi z določeno temo. Takšne odločitve ne sprejemajo zlahka. Komisija je dodala, da ni izdala nobenih dodatnih smernic o razlagi pojma „neprimerno“ v CGAB.

21. Nazadnje se je Komisija opravičila za morebitne pomanjkljivosti in opustitve pri obravnavi nekaterih dopisov in pritožb pritožnika ter dodala, da se to ne nanaša le na zelo majhen delež pritožnikove celotne korespondence.

22. Pritožnik je v svojih pripombah poudaril, da je že podal vse svoje pripombe, in želel, da varuh človekovih pravic hitro zaključi preiskavo, da ne bi izgubil več časa.

Ocena varuha človekovih pravic

23. Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu iz leta 2002 priznala ključno vlogo, ki jo imajo pritožbe državljanov pri odkrivanju kršitev prava Unije. Dokler državljan stopi v stik s Komisijo in ugotovi domnevne kršitve prava Unije, bi morala Komisija skrbno obravnavati prejete informacije. Če tega ne bi storili, bi to posegalo tudi v pravico državljanov, določeno v členu 20(2) PDEU in členu 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, da se obrnejo na institucije Unije.

24. Trditev, vključena v preiskavo varuha človekovih pravic, se nanaša na to, kako je Komisija obravnavala pritožnikovo "sedanje in prihodnje dopisovanje". V zvezi s tem se pritožnikova „sedanja korespondenca“ nanaša na korespondenco v zvezi s pritožnikovimi pritožbami 1214/2011/(IP)EIS, 1215/2011/(IP)EIS, 1216/2011/(IP)EIS, 1217/2011/(IP)EIS in 1527/2011/EIS. Zajema tudi tiste korespondence, ki jih je pritožnik predložil varuhu človekovih pravic in ki jih je varuh človekovih pravic posredoval Komisiji v okviru te preiskave. Vendar sklicevanje na sedanjo korespondenco pritožnika ne vključuje korespondence, ki jo je pritožnik Komisiji poslal ob drugih priložnostih v preteklosti.

25. Da bi ocenil, ali je pritožnikova trditev utemeljena, mora varuh človekovih pravic analizirati, kako je Komisija obravnavala zadevno korespondenco. Varuh človekovih pravic mora zlasti preučiti primere, v katerih je Komisija prekinila korespondenco s pritožnikom, in preučiti, ali je bilo stališče Komisije v zvezi s tem razumno in v skladu s CGAB.

26. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v zvezi s korespondenco, na katero se nanaša ta trditev, pritožnika z dopisom z dne 26. julija 2011 obvestila o morebitni prihodnji prekinitvi korespondence. Čeprav je res, da je Komisija v preteklosti prekinila korespondenco s pritožnikom, ta ni zajeta v tej preiskavi. Zato mora varuh človekovih pravic v nadaljevanju zgolj oceniti posledice dopisa Komisije z dne 26. julija 2011.

27. V zvezi z dopisom Komisije z dne 26. julija 2011 je varuh človekovih pravic seznanjen z izjavo Komisije, da je kljub temu, da je v navedenem dopisu pritožnika pozvala, naj mu preneha pisati, in si pridržala pravico, da preneha odgovarjati njemu, pritožnikovo korespondenco še naprej obravnavala na običajen način. Poleg tega je Komisija poudarila, da je menila, da so „nepravilna“ le nekatera elektronska sporočila, ki jih je poslal pritožnik, in da zato ni nameravala prenehati odgovarjati na vso pritožnikovo korespondenco. Pritožnik tega v svojih pripombah ni izpodbijal. Zato varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija kljub dejstvu, da je z dopisom z dne 26. julija 2011 pritožnika pozvala, naj ji preneha pisati, in si pridržala pravico, da preneha odgovarjati z njim, dejansko nadaljevala obravnavo pritožnikove korespondence.

28. Varuh tudi ugotavlja, da je Komisija obžalovala nekatere pomanjkljivosti in opustitve, do katerih je prišlo pri obravnavi nekaterih pritožnikovih dopisov in pritožb, ter se opravičila za nekatere primere neustreznega obravnavanja njegovih pritožb. Poleg tega varuh človekovih pravic ne more spregledati, da mu je Komisija zagotovila izčrpen in podroben pregled svojih prizadevanj za obravnavo pritožnikove obsežne korespondence. Ta pregled potrjuje predhodno stališče varuha človekovih pravic, navedeno v njegovem uvodnem pismu, in sicer, da je Komisija na splošno temeljito obravnavala pritožnikovo korespondenco in pritožbe. V zvezi s tem varuh človekovih pravic pozdravlja zavezo Komisije, da bo skrbno obravnavala korespondenco in pritožbe zaradi kršitev v skladu z veljavnimi določbami. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da se je Komisija opravičila za pomanjkljivosti, ki so se morda pojavile v zvezi s tem.

29. Nazadnje, kar zadeva opredelitev splošno koristnih smernic, se varuhinja človekovih pravic strinja s stališčem Komisije, da veljavna pravila zagotavljajo zadostno raven smernic za osebje Komisije. Vendar tudi ob upoštevanju pomena pravic, navedenih v točki 23 te sodbe, meni, da je koristno poudariti, da mora vsaka odločitev, na podlagi katere se ugotovi, da korespondenca, ki jo pošlje državljan, ni zakonita, ker se na primer ponavlja, pomeni zlorabo in/ali je nesmiselna, temeljiti na individualni in vsebinski presoji korespondence državljana.

30. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ni razlogov za nadaljnje preiskave dejavnosti Komisije v zvezi s trditvijo in zahtevkom, ki se tukaj pregleduje.

B. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Ni razlogov za nadaljnje preiskave dejavnosti Komisije v zvezi s trditvijo in zahtevkom, ki se tukaj pregleduje.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 29. julija 2013

---

[1] Pritožba pritožnika je bila evidentirana pod referenčno številko 1527/2011/EIS in se je nanašala na domnevno odločitev Komisije, da ne bo odgovorila na sedanjo in prihodnjo korespondenco pritožnika.

[2] V skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 20(2) PDEU ima „[v]sak državljan Evropske unije [...] pravico, da se na institucije in posvetovalne organe Unije obrne v katerem koli jeziku Pogodbe in dobi odgovor v istem jeziku“. V skladu z drugim pododstavkom istega člena se „[p]ravice uresničujejo v skladu s pogoji in omejitvami, določenimi s Pogodbama in ukrepi, sprejetimi na njuni podlagi“.

[3] Člen 41(1) Listine vsebuje določbo, ki je zelo podobna določbi iz člena 20(2)(d) PDEU.

[4] Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske komisije o odnosih z javnostjo (UL 2000, L 267, str. 63).

[5] Sporočilo Evropskemu parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožnikom glede kršitev prava Skupnosti" (COM(2002) 141 konč., UL 2002, C 244, str. 5). Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija medtem leta 2012 posodobila svoje sporočilo (Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o posodobitvi urejanja odnosov s pritožnikom v zvezi z uporabo prava Unije (COM(2012) 154 final)).

[6] Poročilo Komisije, 28. letno poročilo o spremljanju uporabe prava EU (2010) (Bruselj, 29.9.2011, COM(2011) 588 konč.)

[7] "SG" pomeni Generalni sekretariat.