Zadeva se je nanašala na domnevno neupravičeno odpuščanje in nadlegovanje nekdanjega zaposlenega pri Evropski investicijski banki (EIB).

Preiskava varuhinje človekovih pravic se je osredotočila na vprašanje, da je EIB pritožniku domnevno neupravičeno odrekla ugodnost tako imenovanega „spravnega postopka“ iz člena 41 Kadrovskih predpisov EIB (ki določa, da lahko uslužbenci začnejo postopek pred Sodiščem EU, kadar pride do spora z EIB, in da si morajo pred tem prizadevati za sporazumno rešitev spora v okviru spravnega postopka). Varuhinja človekovih pravic je predhodno ugotovila, da je EIB s tem, da je menila, da spravnega postopka ni mogoče uporabiti za nekdanjega uslužbenca, ki ni prejemal pokojnine EIB, storila nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj EIB nemudoma začne spravni postopek v zvezi z razrešitvijo in nadlegovanjem. Banka se je strinjala, da začne spravni postopek v zvezi z vprašanjem odpustitve, pritožnika pa je napotila na drug postopek v zvezi z vprašanjem nadlegovanja.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bila po njenem posredovanju najdena rešitev. Zato je zadevo zaključila.

Zadeva se je nanašala na ukrepe urada OLAF po prejemu poročila o prijavljanju nepravilnosti, v katerem je bil Evropski organ za varnost v letalstvu (EASA) povezan z domnevno manipulacijo poročila o inšpekcijskem pregledu na področju varovanja v letalstvu. Varuhinja človekovih pravic je bila po predhodni oceni zaskrbljena zaradi očitno odločitve urada OLAF, da primer opusti in zadevo vrne agenciji EASA, čeprav se je žvižgač zavestno odločil, da bo poročilo predložil uradu OLAF in ne agenciji EASA. Varuhinja človekovih pravic je zavzela predhodno stališče, da bi lahko taka odločitev negativno vplivala na učinkovitost določb o prijavljanju nepravilnosti na splošno. Zato se je odločila, da zadevo razišče.

Varuhinja človekovih pravic je po pregledu spisov urada OLAF ugotovila, da je urad OLAF ustrezno preučil, ali naj začne preiskavo. Izkazalo se je tudi, da urad OLAF zadeve dejansko ni zaključil, temveč je agencijo EASA zaprosil, naj zadevo preuči in poroča o rezultatih svoje preiskave. Poleg tega si je urad OLAF pridržal pravico, da pozneje začne uradno preiskavo. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je urad OLAF ustrezno obravnaval pritožnikovo poročilo o prijavljanju nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da bi moral urad OLAF pritožnika bolj izrecno obvestiti, da njegova predložitev zadeve agenciji EASA ne pomeni, da urad OLAF ne bo sprejemal nadaljnjih ukrepov v zvezi s to zadevo. V zvezi s tem je podala še eno pripombo.

Pritožnik je začasni uslužbenec pri Evropskem parlamentu. Med letnim dopustom je zbolela. Zadeva se je nanašala na zavrnitev Parlamenta, da bi letni dopust pritožnika spremenil v bolniški dopust. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti, saj je morala pritožnica takrat ali kmalu po tem, ko je predložila zdravniško potrdilo za bolniški dopust, navesti trenutni naslov. Ta zahteva ni bila izpolnjena.

Ta preiskava na lastno pobudo se nanaša na to, kako Evropska komisija zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ko države članice izvajajo kohezijsko politiko EU. Uveden je bil, ko je Unija začela novo sedemletno obdobje financiranja, ki zajema obdobje 2014–2020, v skladu z novim pravnim okvirom.

Kohezijska politika EU si prizadeva zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti različnih regij v EU. Glede na prepoznavnost Unije v projektih, ki se financirajo v okviru kohezijske politike – od izboljšanja reševalnih služb v Romuniji do odstranitve minskih polj na Hrvaškem – varuhinja meni, da bi morala Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila spoštovanje temeljnih pravic pri porabi denarja. Dejstvo, da Komisija ni neposredno odgovorna za upravljanje sredstev, se nikoli ne bi smelo uporabiti kot razlog za neukrepanje, če so bile ali bi lahko bile kršene temeljne pravice.

V preiskavo na lastno pobudo so bili vključeni Komisija, nacionalni varuhi človekovih pravic in predstavniki civilne družbe. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi povratnih informacij pripravila osem smernic za izboljšave v podporo Komisiji pri nadzoru držav članic na tem področju.

Evropska državljanska pobuda, ki je na voljo od aprila 2012, omogoča skupini vsaj milijona državljanov EU, da Evropsko komisijo pozovejo, naj predlaga novo zakonodajo EU. Varuhinja človekovih pravic se je po prejemu številnih pritožb odločila preiskati pravilno delovanje postopka evropske državljanske pobude ter vlogo in odgovornost Komisije v zvezi s tem. Varuhinja človekovih pravic je povabila organizatorje evropskih državljanskih pobud, organizacije civilne družbe in druge zainteresirane osebe, naj prispevajo informacije o tem, kako dobro deluje evropska državljanska pobuda. Na podlagi teh odgovorov je varuhinja človekovih pravic Komisiji predložila vrsto predlogov za povečanje učinkovitosti postopka v zvezi z evropsko državljansko pobudo.

Ta preiskava se je začela v okviru obiska evropske varuhinje človekovih pravic pri Evropskem inštitutu za enakost spolov. Obisk je bil del programa obiskov varuhinje človekovih pravic v agencijah EU, namenjenega širjenju dobre prakse med agencijami v njihovih odnosih z državljani. Varuhinja človekovih pravic je v okviru obiska preučila (i) začetne stike Inštituta z javnostjo, (ii) preglednost, dialog in odgovornost, (iii) zaposlovanje, (iv) razpise in pogodbe, (v) nasprotja interesov in (vi) prijavljanje nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je inštitutu dala šest predlogov za izboljšanje uspešnosti na teh področjih. Odgovor inštituta EIGE je potrdil, da ukrepa, med drugim tako, da daje informacije o svojem delu na voljo v vseh uradnih jezikih EU in sprejema podrobnejše določbe v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti.

Ker je obisk varuhinje človekovih pravic nakazal, da bi moral inštitut storiti več za obravnavo in dejansko preprečevanje primerov nadlegovanja, je posebej spremljala to vprašanje in je bila spodbujena z odločnimi ukrepi, ki jih je inštitut sprejel v odgovor. Za spodbujanje nadaljnjega izboljševanja je varuhinja človekovih pravic med drugim predlagala, naj EIGE redno organizira usposabljanje na tem področju, ki je osrednjega pomena za delo inštituta.

Evropska komisija se v imenu Evropske unije trenutno pogaja o obsežnem sporazumu o partnerstvu za trgovino in naložbe z Združenimi državami Amerike (čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe – TTIP). Pogajanja so pritegnila javni interes brez primere, saj bi TTIP lahko imel gospodarske, socialne in politične posledice.

Namen preiskave varuhinje človekovih pravic je pomagati zagotoviti, da lahko javnost v največji možni meri spremlja napredek teh pogajanj in prispeva k oblikovanju njihovega izida. Varuhinja človekovih pravic je julija 2014 Komisiji predstavila prvi sklop predlogov. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo zbrala tudi zamisli javnosti, da bi pripomogla k preglednejšim in dostopnejšim pogovorom. Po pomislekih, ki sta jih izrazila tudi Evropski parlament in civilna družba, je Komisija novembra 2014 predstavila vrsto ambicioznih ukrepov za preglednost.

Varuhinja človekovih pravic je zdaj Komisiji predložila deset dodatnih predlogov v zvezi s skupnimi pogajalskimi besedili, bolj proaktivnim razkritjem dokumentov TTIP in večjo preglednostjo sestankov TTIP. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi Komisija z upoštevanjem teh predlogov zagotovila večjo legitimnost in zaupanje javnosti v pogajalski proces o TTIP.  

Svet EU je junija 2013 Evropski komisiji izdal pogajalske smernice za začetek pogajanj v imenu Unije o sporazumu o partnerstvu za trgovino in naložbe z Združenimi državami Amerike (čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP)). Leto pozneje Svet še vedno ni javno razkril pogajalskega mandata, čeprav se je zdelo, da je zlahka dostopen na internetu. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo na lastno pobudo in pozvala Svet, naj zaradi preglednosti, dobrega upravljanja, učinkovite uporabe virov in nenazadnje spodbujanja zaupanja javnosti razmisli o proaktivni objavi dokumenta. Svet je oktobra 2014 v medsebojnem soglasju sklenil, da se mandat objavi.