- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep v zadevi 559/2016/MDC o zavrnitvi Evropske investicijske banke, da začne spravni postopek v zvezi s pritožnikom
Odločba
Primer 559/2016/MDC - Preiskava uvedena dne Petek | 29 april 2016 - Odločba z dne Torek | 31 oktober 2017 - Zadevna institucija ali organ Evropska investicijska banka ( Dosežena rešitev ) - Država Belgija
Zadeva se je nanašala na domnevno neupravičeno odpuščanje in nadlegovanje nekdanjega zaposlenega pri Evropski investicijski banki (EIB).
Preiskava varuhinje človekovih pravic se je osredotočila na vprašanje, da je EIB pritožniku domnevno neupravičeno odrekla ugodnost tako imenovanega „spravnega postopka“ iz člena 41 Kadrovskih predpisov EIB (ki določa, da lahko uslužbenci začnejo postopek pred Sodiščem EU, kadar pride do spora z EIB, in da si morajo pred tem prizadevati za sporazumno rešitev spora v okviru spravnega postopka). Varuhinja človekovih pravic je predhodno ugotovila, da je EIB s tem, da je menila, da spravnega postopka ni mogoče uporabiti za nekdanjega uslužbenca, ki ni prejemal pokojnine EIB, storila nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj EIB nemudoma začne spravni postopek v zvezi z razrešitvijo in nadlegovanjem. Banka se je strinjala, da začne spravni postopek v zvezi z vprašanjem odpustitve, pritožnika pa je napotila na drug postopek v zvezi z vprašanjem nadlegovanja.
Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bila po njenem posredovanju najdena rešitev. Zato je zadevo zaključila.
Ozadje pritožbe
1. Pritožnik je začel delati pri Evropski investicijski banki (EIB) v Luxembourgu sredi avgusta 2015. Za njeno štiriletno pogodbo je veljala šestmesečna poskusna doba. Pritožnica se je s svojima otrokoma preselila v Luksemburg in ju vpisala v zasebno šolo v tej državi.
2. V prvih šestih mesecih zaposlitve naj bi jo njen nadrejeni ustrahoval in psihično nadlegoval. Bila je nezadovoljna s svojo superior ´s vmesno oceno.
3. Pritožnik je bil 15. januarja 2016 obveščen, da poskusna doba ni bila uspešna in da se bo njegova pogodba o zaposlitvi iztekla 15. februarja 2016.
4. Odvetnik pritožnika ´sa je v dopisu EIB z dne 15. februarja 2016 (prejetem 16. februarja 2016) izpodbijal prekinitev pogodbe pritožnika´sa in navedel, da namerava pritožnik začeti „spravni postopek´ iz člena 41 Kadrovskih predpisov EIB [1].
5. EIB je 29. februarja 2016 odgovorila, da pritožnik nima več pravice začeti „spravnega postopka“, saj je ta „pridržan“za uslužbence EIB. Dodala je, da bi morala postopek začeti pred dejanskim prenehanjem pogodbe. Ker tega ni storila, je institucija kljub temu, da ji je to svetovala pravna služba EIB´s, menila, da njen predlog za začetek spravnega postopka ni dopusten.
6. Potem ko je pritožnik 23. februarja in 10. marca 2016 [2] poslal dve pismi predsedniku EIB´s (za kateri se zdi, da nista bili upoštevani), je 13. aprila 2016 vložil pritožbo pri evropskem varuhu človekovih pravic. Trdila je, da (i) je bila žrtev nadlegovanja in ustrahovanja, (ii) je bila neupravičeno odpuščena in (iii) je prejela napačne informacije o pritožbenem postopku, ki je bil nepravilno uporabljen. Evropska varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo tretjega vidika pritožbe. EIB je prosila, naj odgovori na trditev, da je pritožniku neupravičeno zavrnila uporabo postopka iz člena 41 Kadrovskih predpisov banke.
7. EIB je v (prvotnem) odgovoru varuhinji človekovih pravic trdila, da so bile vse potrebne informacije o tem, kako začeti postopek, pritožniku zagotovljene na sestanku 21. januarja 2016. Poleg tega je EIB z dopisom z dne 2. maja 2016 nekdanjemu zaposlenemu ponudila enomesečno plačo. EIB je navedla, da člen 41 Kadrovskih predpisov EIB razlaga tako, da se uporablja za aktivno osebje, neaktivno osebje (osebje na neplačanem dopustu) in nekdanje osebje, ki prejema pokojnino EIB. Vendar EIB ne začne spravnega postopka, če to zahtevajo nekdanji uslužbenci, ki so prenehali delovno razmerje z EIB. Slednje lahko zahtevajo, da se njihov primer obravnava v spravnem postopku do datuma prenehanja njihove zaposlitve pri EIB [3].
Napačna zavrnitev uporabe postopka iz člena 41 kadrovskih predpisov Bank´s
Predlog varuha človekovih pravic za rešitev
8. Varuh človekovih pravic je pri predlaganju rešitve upošteval argumente in mnenja strank. Varuhinja človekovih pravic je sicer ugotovila, da je samo Sodišče Evropske unije pristojno za verodostojno razlago prava EU, vendar je menila, da je razlaga člena 41 kadrovskih predpisov EIB´s napačna.
9. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da člen 41 ne razlikuje med aktivnimi in nekdanjimi uslužbenci (ki ne prejemajo pokojnine EIB). Menila je tudi, da besedilo tega člena ne podpira trditve EIB, da pravica posameznikov, kot je pritožnica, da začnejo spravni postopek, ugasne takoj po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Zdi se, da razlaga EIB krši tudi načelo patere legem quam ipse fecisti [4], ki zahteva, da vsak organ spoštuje svoja pravila. EIB je namreč s sprejetjem člena 41 Kadrovskih predpisov EIB prevzela obveznost, da poskuša spore katere koli vrste med njo in njenimi (sedanjimi ali nekdanjimi) uslužbenci rešiti sporazumno v spravnem postopku.
10. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je spoštovanje načela enakega obravnavanja izjemno pomembno. Po mnenju varuhinje človekovih pravic razlaga člena 41, ki jo je podala EIB´s, dejansko privede do položaja, v katerem bi bili uslužbenci, ki imajo dovolj sreče, da lahko sprožijo spravni postopek pred iztekom svojih pogodb, obravnavani bolje kot tisti, ki tega ne morejo storiti (na primer zato, ker se akt, ki nanje negativno vpliva, zgodi nekaj dni pred iztekom njihove pogodbe). Varuhinja človekovih pravic je glede na svoje predhodne ugotovitve EIB predlagala naslednjo rešitev:
„Evropski varuh človekovih pravic predlaga, naj EIB (i) oceni, da je pritožnikova zahteva za spravo v skladu s členom 41 kadrovskih predpisov EIB z dne 10. marca 2016 dopustna, in (ii) nemudoma začne spravni postopek.
Spravni postopek bi moral zajemati vprašanja domnevne neupravičene odpustitve in domnevnega nadlegovanja.
Varuhinja človekovih pravic nadalje predlaga, naj EIB pritožniku kot dodatno dejanje dobre volje izplača dodatno mesečno plačo, kot je EIB predlagala v pismu z dne 2. maja 2016. To plačilo bi bilo treba izvesti čim prej in brez poseganja v morebitni izid spravnega postopka v skladu s členom 41 Kadrovskih predpisov EIB.“
11. EIB je v odgovoru varuhinji človekovih pravic navedla, da se strinja s predlogom varuhinje človekovih pravic za začetek spravnega postopka iz člena 41 v zvezi z vprašanjem nezakonite odpustitve. V zvezi z vprašanjem nadlegovanja je EIB pritožniku predlagala, naj začne poseben postopek, ki ga ureja politika „Dostojanstvo na delovnem mestu“, saj preiskave očitkov v zvezi z nadlegovanjem pri EIB ureja ta politika. EIB se je tudi strinjala, da pritožniku izplača dodatno mesečno plačo. Poleg tega je pritožnici ponudila, da ji bo do julija 2016 po prejemu ustreznih računov povrnila šolnino za njene otroke. EIB je pritožnika o zgoraj navedenem obvestila v ločenem dopisu.
12. Pritožnik je bil sprva zelo zadovoljen z izidom preiskave. Varuhu človekovih pravic in njegovemu osebju se je globoko zahvalila za njihovo delo. Vendar je pozneje obvestila varuhinjo človekovih pravic, da ni zadovoljna z načinom, kako EIB izvaja postopek „dostojanstvo na delovnem mestu“. Zlasti se je spraševala, ali se njen primer obravnava zaupno.
Ocena varuha človekovih pravic po predlogu rešitve
13. Varuhinja človekovih pravic poudarja, da se je ta preiskava nanašala na to, da banka ni začela spravnega postopka. Banka je privolila v izvedbo tega postopka v zvezi z domnevno nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in pritožniku izvršila plačila, ki jih je predlagal varuh človekovih pravic. Ponudila je tudi, da pritožniku povrne šolnino za svoje otroke. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja odločitev EIB. Poleg tega se ji zdi razumno pojasnilo Banke, da vprašanja nadlegovanja ne more preiskati v okviru spravnega postopka, ker taka vprašanja urejajo druga pravila, in sicer politika Banke o „dostojanstvu pri delu“.
14. Ker se je preiskava varuhinje človekovih pravic osredotočila izključno na spravni postopek, ga varuhinja na tej stopnji ne bo razširila na drug postopek, ki ga ureja politika Banke o dostojanstvu pri delu. Poleg tega se je postopek „dostojanstvo na delovnem mestu“ začel, ko je banka odgovorila na predlog varuha človekovih pravic za rešitev spravnega postopka. Kljub temu lahko pritožnik pri varuhu človekovih pravic vloži novo pritožbo v zvezi s postopkom, uvedenim za preiskavo domnevnega nadlegovanja, če meni, da ravnanje EIB pomeni nepravilnost.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:
Varuh človekovih pravic meni, da je bila najdena rešitev.
Pritožnik in Evropska investicijska banka bosta obveščena o tej odločitvi.
Emily O'Reilly
Evropski varuh človekovih pravic
Strasbourg, 31. oktobra 2017
[1] Člen 41 Kadrovskih predpisov EIB določa: „Spori kakršne koli narave med banko in posameznimi zaposlenimi se predložijo Sodišču Evropske unije. Kakršen koli postopek, ki ga sproži uslužbenec v zvezi s tožbo Banke, ki bi imela zanj negativne posledice, je treba vložiti v treh mesecih.
Poleg postopka, ki se začne pred Sodiščem Evropske unije, se pred začetkom kakršnega koli postopka zahteva sporazumna rešitev spora pred Spravnim odborom Banke v zvezi s spori, ki ne izhajajo iz uporabe disciplinskih ukrepov iz člena 38.
Predlog za spravo je treba vložiti v treh mesecih od dneva nastanka dejstev ali od uradnega obvestila o dejanjih, ki so vzrok spora [...]“(moj poudarek).“
[2] Pritožnik je v dopisu z dne 10. marca 2016 med drugim navedel, da „uradno začenjam postopek iz člena 41“.
[3] Dodatne informacije o ozadju pritožbe, argumentih strank in preiskavi varuha človekovih pravic so na voljo v celotnem besedilu predloga varuha človekovih pravic za rešitev, ki je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/cases/solution.faces/en/85249/html.bookmark
[4] Ta stavek se lahko ohlapno prevede na naslednji način: Upoštevajte zakon, ki ste ga določili sami.