V odgovor na razkritja, da je (nekdanji) generalni direktor Evropske komisije potoval v Katar in prejel s tem povezano gostoljubje, ki so ga plačale tretje osebe, kar je povzročilo pomisleke glede nasprotja interesov, je Komisija posodobila svoja pravila o prispevkih tretjih oseb za službena potovanja. Varuhinja človekovih pravic je v okviru prejšnje pobude sklenila, da bi se s skrbno uporabo teh pravil preprečila navzkrižja interesov s takimi prispevki tretjih oseb. Vendar je pobuda razkrila nekaj primerov službenih potovanj višjih uslužbencev Komisije, ki so jih plačale tretje strani.

Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic pred začetkom veljavnosti posodobljenih pravil izvedla preiskavo na lastno pobudo, da bi pregledala vzorec takih primerov. Namen preiskave je bil ugotoviti, kako je Komisija ocenila morebitna nasprotja interesov, povezana z delovnimi potovanji, ki so jih plačale tretje osebe, in katere ukrepe je sprejela za zmanjšanje tveganj morebitnih nasprotij interesov.

V preiskavi ni bil ugotovljen noben primer, ki bi vzbujal pomisleke glede navzkrižja interesov, razen primera (nekdanjega) generalnega direktorja Komisije. V preiskavi so bila opredeljena širša vprašanja v zvezi s tem, kako je Komisija obravnavala zadevna potovanja in gostoljubnost. Ker pa je Evropski urad za boj proti goljufijam zadevo preiskal in je Evropsko javno tožilstvo začelo preiskavo, je varuhinja človekovih pravic menila, da nadaljnje preiskave zadeve niso upravičene.

Preiskava je pokazala pomanjkljivosti pri tem, kako je Komisija izvajala svoja prejšnja pravila o službenih potovanjih, zlasti da ni evidentirala, kako je vsebinsko ocenila tveganja nasprotja interesov, povezana s prispevki tretjih oseb. Komisija naj tudi ne bi evidentirala vrednosti prispevkov tretjih oseb. Ker so te pomanjkljivosti še vedno pomembne za to, kako Komisija uporablja posodobljena pravila, je varuhinja človekovih pravic podala dva predloga za izboljšanje.