Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Iskanje po preiskavah

Merila za filtriranje dokumentov
Primer
Datumski razpon
Ključne besede
Iskanje s starimi ključnimi besedami (pred 2016)

Prikaz rezultatov 1–20 od 326

Sklep o tem, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) obravnaval zahteve za pregled rezultatov v dveh izbirnih postopkih EPSO/AST/151/22 in EPSO/AD/398/22 (zadeva 1455/2024/VS)

Ponedeljek | 13 julij 2026

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) obravnaval zahteve za pregled kandidata, ki v dveh izbirnih postopkih ni bil uspešen. Pritožnik je med drugim trdil, da urad EPSO ni ustrezno obravnaval njegovih pomislekov, in se spraševal, ali je ustrezno pregledal njegovo uspešnost.

Potem ko je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo, je urad EPSO pritožniku predložil dodatne odgovore. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da med njimi in odgovori, ki jih je prvotno prejela, obstajajo nedoslednosti in da ni jasno, ali je urad EPSO dejansko pregledal svoje prvotne odločitve. Med preiskavo je urad EPSO zagotovil dodatna pojasnila, da bi to pojasnil.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene, saj je urad EPSO na koncu predložil razumna pojasnila o tem, kako je obravnaval pritožnikove zahteve za pregled. Vendar je preiskava razkrila težave s standardnimi odgovori urada EPSO na zahteve za pregled. Varuhinja človekovih pravic je zato uradu EPSO predlagala izboljšave in ga pozvala, naj zagotovi, da bodo kandidati, ki so vložili zahtevo za pregled, v prihodnje prejeli jasen, točen in popoln odgovor, v katerem bodo obveščeni o tem, ali je bil pregled opravljen, in o razlogih za odločitev urada EPSO.

 

Sklep o tem, kako je Agencija Evropske unije za azil (EUAA) obravnavala prekinitev pogodbe z zunanjim strokovnjakom (zadeva 2609/2025/ET)

Ponedeljek | 06 julij 2026

Zadeva se je nanašala na to, kako je Agencija Evropske unije za azil (EUAA) odpovedala pogodbo z zunanjim strokovnjakom zaradi obtožb o neprofesionalnem ravnanju s tolmači med podporno misijo za azil. Pritožnik je trdil, da odločba ni bila dovolj obrazložena, da ni bil ustrezno obveščen o vsebini obtožb, da njegova pravica do obrambe ni bila spoštovana in da so bili sprejeti ukrepi nesorazmerni. Agencija EUAA je trdila, da je odpoved pogodbe temeljila na več verodostojnih poročilih o kršitvah, da je bil pritožnik o pomislekih obveščen na sestankih in v drugih sporočilih ter da so pomisleki glede zaupnosti omejili razkritje nekaterih podrobnosti.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da čeprav v samem dopisu o odpovedi ni bilo jasno in zadostno navedeno dejansko in pravno razlogovanje, na katerem temelji odločitev, je širši okvir pokazal, da je agencija EUAA pred odpovedjo njegove pogodbe večkrat sodelovala s pritožnikom. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je bil pritožnik seznanjen z naravo pomislekov in da mu je bila dana možnost, da se nanje odzove. Agencija EUAA je prav tako poskušala obravnavati razmere z manj strogimi ukrepi, preden je začela postopek za prenehanje. Čeprav bi bilo bolj v skladu z dobro upravno prakso, da bi agencija EUAA vodila bolj strukturirane evidence in v dopisu o odpovedi navedla podrobnejšo obrazložitev, varuhinja človekovih pravic ni ugotovila očitne napake pri presoji ali postopkovne pomanjkljivosti, ki bi bila dovolj resna, da bi pomenila nepravilnost.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da agencija EUAA pri obravnavi odločitve o prekinitvi pritožnikove pogodbe ni ravnala nepravilno.

Sklep o skladnosti Evropske komisije s pravili o boljšem pravnem urejanju in drugimi postopkovnimi zahtevami pri pripravi zakonodajnih predlogov, ki jih je štela za nujne (983/2025/MIK – primer „omnibus“, 2031/2024/VB – primer „migracije“ in 1379/2024/MIK – primer „SKP“)

Četrtek | 25 junij 2026

Trije primeri so se nanašali na to, kako je Evropska komisija uporabila svoja pravila za boljše pravno urejanje in druge postopkovne zahteve pri pripravi zakonodajnih predlogov v zvezi s potrebno skrbnostjo podjetij glede trajnostnosti (983/2025/MIK), bojem proti tihotapljenju migrantov (2031/2024/VB) in skupno kmetijsko politiko (1379/2024/MIK). Komisija je menila, da so ti predlogi nujni, zato je izpustila ukrepe, predvidene v njenih pravilih, kot so ocene učinka in javna posvetovanja. Pritožniki, ki so organizacije civilne družbe, so menili, da so te opustitve v nasprotju s pravili Komisije o boljšem pravnem urejanju. Pritožniki so v dveh primerih trdili tudi, da Komisija ni ocenila skladnosti zakonodajnih predlogov s podnebnimi cilji EU, kot zahtevajo evropska podnebna pravila. V enem primeru je bil pritožnik nadalje zaskrbljen, da je Komisija kršila svoj poslovnik o posvetovanjih med službami.

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svojih preiskav ugotovila postopkovne pomanjkljivosti pri tem, kako je Komisija pripravila zadevne zakonodajne predloge, kar je skupaj pomenilo nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je za odpravo teh pomanjkljivosti Komisiji priporočila, naj zagotovi predvidljivo, dosledno in nesamovoljno uporabo svojih pravil za boljše pravno urejanje, tako da opredeli „nujne“ primere, ki upravičujejo odstopanje od njihovih zahtev, ter evidentira in pojasni razloge za morebitna odobrena odstopanja. Poleg tega bi morala Komisija v primeru odobritve odstopanj vzpostaviti postopek za zagotovitev, da je nujna priprava zakonodajnih predlogov še vedno skladna z načeli preglednega, z dokazi podprtega in vključujočega zakonodajnega postopka. Varuhinja človekovih pravic je v pomoč Komisiji pri tej nalogi podala tudi štiri predloge za izboljšave, ki so vključevali: pojasnitev svojih pravil za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi o nujnih predlogih; zagotavljanje, da se analitični dokumenti, ki nadomeščajo ocene učinka in navajajo dokaze v podporo njenim predlogom, objavijo pravočasno, da se omogoči javna razprava pred sprejetjem zakonodaje; izdajanje smernic za izvajanje ocen skladnosti s podnebnimi spremembami; zagotavljanje in evidentiranje utemeljitev za skrajšanje obdobij posvetovanja med službami pod določene pragove.

Komisija se je v svojem odgovoru varuhinji človekovih pravic strinjala, da bo med prihodnjo revizijo pravil za boljše pravno urejanje razmislila o opredelitvi „nujnih“ razmer ter evidentirala in objavila razloge za uporabo morebitnih odstopanj od njihovih zahtev. Komisija se je tudi zavezala, da bo zagotovila ciljno usmerjena posvetovanja o svojih „nujnih“ predlogih, v treh mesecih po sprejetju objavila analitične dokumente z dokazi, ki podpirajo njene predloge, vključila ocene podnebne skladnosti v analitične dokumente in obrazložitvene memorandume za prihodnje predloge ter zagotovila utemeljitve za skrajšana posvetovanja med službami.

Pritožniki so v svojih pripombah na odgovor Komisije menili, da zaveze Komisije niso niti jasne niti dovolj konkretne, da bi zagotovile pregleden, vključujoč in z dokazi podprt zakonodajni postopek.

Varuhinja človekovih pravic je pozdravila splošen konstruktiven odgovor Komisije na njena priporočila in predloge za izboljšave. Kljub temu odgovor Komisije še ne zagotavlja zadostne jasnosti glede konkretnih ukrepov, ki jih namerava sprejeti za izvajanje priporočil in predlogov varuhinje človekovih pravic za izboljšave.

Varuhinja človekovih pravic bo zato to zadevo spremljala na podlagi prihodnjih pritožb in po tem, ko bo Komisija dokončala revizijo pravil za boljše pravno urejanje. Na tej stopnji nadaljnje preiskave niso upravičene, varuhinja človekovih pravic pa je te tri primere zaključila.