Tri zadeve se nanašajo na to, kako je Evropska komisija uporabila svoja pravila o boljšem pravnem urejanju in druge postopkovne zahteve pri pripravi zakonodajnih predlogov v zvezi s potrebno skrbnostjo podjetij glede trajnostnosti (983/2025/MAS), bojem proti tihotapljenju migrantov (2031/2024/VB) in skupno kmetijsko politiko (1379/2024/MIK). Komisija je menila, da so ti predlogi nujni, zato je izpustila ukrepe, predvidene v njenih pravilih, kot so ocene učinka in javna posvetovanja. Pritožniki, ki so organizacije civilne družbe, so menili, da so te opustitve v nasprotju s pravili Komisije o boljšem pravnem urejanju. Pritožniki so v dveh primerih trdili tudi, da Komisija ni preverila skladnosti zakonodajnih predlogov s podnebnimi cilji EU, kot zahtevajo evropska podnebna pravila. V enem primeru je bil pritožnik nadalje zaskrbljen, da je Komisija kršila svoj poslovnik o posvetovanjih med službami.   

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskave v teh treh primerih. V vseh treh primerih je prejela pisni odgovor Komisije, pregledala ustrezne spise Komisije in njene preiskovalne skupine so se v okviru dveh preiskav sestale s predstavniki Komisije.

Komisija je odgovorila, da pravila o boljšem pravnem urejanju niso zavezujoče pravo, temveč sklop orodij za oblikovanje politik za zbiranje ustreznih informacij, ki bi jih bilo treba uporabljati sorazmerno. Trdila je tudi, da je pred sprejetjem zadevnih zakonodajnih predlogov zbrala vse ustrezne dokaze, se posvetovala z deležniki ter izvedla ocene podnebne skladnosti in posvetovanje med službami v skladu z veljavnimi pravili.

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svojih preiskav ugotovila številne postopkovne pomanjkljivosti pri tem, kako je Komisija pripravila zakonodajne predloge, ki skupaj pomenijo nepravilnost.

Varuhinja človekovih pravic je zlasti ugotovila, da je Komisija sprejela široko razlago „nujnosti“ in javnosti ni zadostno utemeljila „nujnosti“ zakonodajnih predlogov ter ni dokumentirala svojih odstopanj od veljavnih pravil za boljše pravno urejanje. Ugotovila je tudi, da Komisija ni vzpostavila postopka, ki bi v skladu s Pogodbama in sodno prakso zagotavljal pregledno, na dokazih temelječo in vključujočo pripravo „nujnih“ zakonodajnih predlogov. Varuhinja človekovih pravic je nadalje ugotovila, da Komisija s tem, ko ni vodila ustreznih evidenc o obveznih preverjanjih skladnosti svojih predlogov s podnebnimi cilji EU, ni ravnala odgovorno.

Varuhinja človekovih pravic je za odpravo teh pomanjkljivosti podala dve priporočili. Varuhinja človekovih pravic je priporočila, naj Komisija zagotovi predvidljivo, dosledno in nesamovoljno uporabo svojih pravil za boljše pravno urejanje z opredelitvijo „nujnih“ razmer, ki upravičujejo odstopanje od zahtev iz pravil. Poleg tega bi morala Komisija v primeru odobritve odstopanj vzpostaviti postopek za zagotovitev, da je nujna priprava zakonodajnih predlogov še vedno skladna z načeli preglednega, z dokazi podprtega in vključujočega zakonodajnega postopka. Varuhinja človekovih pravic je v pomoč Komisiji pri tej nalogi podala štiri predloge, ki vključujejo pojasnitev njenih pravil za posvetovanje z deležniki o nujnih predlogih in zagotovitev, da se dokazi, ki podpirajo njene predloge, objavijo pravočasno, da se omogoči javna razprava pred sprejetjem zakonodaje.

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske komisije, da pri svojih storitvah otroškega varstva preneha sodelovati z agencijskim delavcem. Pritožnik je bil zaposlen prek zunanjega izvajalca na podlagi tedenskih pogodb. Izvajalec je po navodilih Komisije pritožnika obvestil, da Komisija ne bo več zahtevala njenih storitev. Pritožnik se je obrnil na varuhinjo človekovih pravic in trdil, da ji Komisija ni predložila utemeljenih razlogov za svojo odločitev.

Varuhinja človekovih pravic dosledno meni, da bi morale institucije EU, kadar zahtevajo prekinitev pogodbe osebe z zunanjim izvajalcem, navesti poštene in objektivne razloge za utemeljitev prekinitve, obvestiti zadevno osebo in ji zagotoviti možnost, da pred prekinitvijo predloži pripombe. Negotovost položaja agencijskega delavca pomeni, da mora biti Komisija pravična in pregledna, tudi če ni pogodbenega razmerja. V tem primeru Komisija ni zagotovila, da bi bila pritožniku odobrena zaslišanje in možnost, da predloži pripombe o razlogih, ki jih je navedla Komisija, preden se je odločila, da ne bo več zahtevala pritožnikovih storitev. Čeprav je to obžalovanja vredno, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je moral biti pritožnik seznanjen z nekaterimi vprašanji v tednu pred odločitvijo Komisije. Vendar varuh človekovih pravic zaradi pomanjkljivega vodenja evidenc ne more preveriti, ali so uslužbenci Komisije o vprašanjih razpravljali s pritožnikom. Kljub temu pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala, da bi lahko pritožniku v tej zadevi dodatno pojasnila svojo utemeljitev.

Na podlagi tega varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave niso upravičene, in primer zaključi.  

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) obravnaval zahteve za pregled kandidata, ki v dveh izbirnih postopkih ni bil uspešen. Pritožnik je med drugim trdil, da urad EPSO ni ustrezno obravnaval njegovih pomislekov, in se spraševal, ali je ustrezno pregledal njegovo uspešnost.

Potem ko je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo, je urad EPSO pritožniku predložil dodatne odgovore. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da med njimi in odgovori, ki jih je prvotno prejela, obstajajo nedoslednosti in da ni jasno, ali je urad EPSO dejansko pregledal svoje prvotne odločitve. Med preiskavo je urad EPSO zagotovil dodatna pojasnila, da bi to pojasnil.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene, saj je urad EPSO na koncu predložil razumna pojasnila o tem, kako je obravnaval pritožnikove zahteve za pregled. Vendar je preiskava razkrila težave s standardnimi odgovori urada EPSO na zahteve za pregled. Varuhinja človekovih pravic je zato uradu EPSO predlagala izboljšave in ga pozvala, naj zagotovi, da bodo kandidati, ki so vložili zahtevo za pregled, v prihodnje prejeli jasen, točen in popoln odgovor, v katerem bodo obveščeni o tem, ali je bil pregled opravljen, in o razlogih za odločitev urada EPSO.