Iskanje po preiskavah

Zadeva se je nanašala predvsem na odločitev Frontexa, da po elektronski pošti ne bo več komunicirala s posamezniki, ki zahtevajo javni dostop do dokumentov. Frontex od vložnikov zahtev zahteva, da uporabljajo njegov portal za spletni dostop. S tem nastajajo težave za vložnike, ki bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti, pa tudi za spletne platforme za preglednost, ki so jih vzpostavile organizacije civilne družbe v podporo cilju EU za čim bolj javno delovanje.

Varuhinja ni mogla najti utemeljitve za Frontexovo odločitev. Izdala je priporočilo, da bi moral Frontex vložnikom omogočiti komunikacijo z njim po elektronski pošti, ne da bi bi pri tem morali uporabiti trenutni portala za dostop do dokumentov. Dodatno je zaprosila, naj se Frontex seznani z dobro prakso, ki jo je Evropska komisija v tej zvezi določila za svoj novi portal za dostop javnosti do dokumentov, ter naj to dobro prakso čim prej začne upoštevati.

Nadalje je predlagala, da bi moral nameniti posebna sredstva, potrebna za obravnavo velikega števila zahtev za dostop, ki jih bo v prihodnosti verjetno redno prejemal. Predlagala je še, da bi moral pripraviti podroben priročnik o svojih načinih obravnave zahtev za dostop javnosti in ga tudi objaviti.

Frontex je priporočilo varuhinje, naj vložnikom dovoli komunikacijo z njim po elektronski pošti, zavrnil. Prav tako se ni vsebinsko odzval na predlog, naj se seznani z zadevno dobro prakso Evropske komisije in jo začne izvajati.

Evropska varuhinja človekovih pravic preiskavo zaključuje z ugotovitvijo nepravilnosti.

Kar zadeva druge predloge varuhinje, je Frontex navedel, da je pred kratkim uvedel dodatno delovno mesto s polovičnim časom za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov, in napovedal, da bo pripravil priročnik, ki ga je predlagala varuhinja. V začetku preiskave je Frontex upošteval predloge varuhinje, naj dopolni svojo izjavo o avtorskih pravicah in dokumente v okviru svojega javnega dostopa da na voljo za dve leti. Strinjal se je tudi z uvedbo namenskega elektronskega naslova za pošiljanje pritožb.

The case concerned how the Translation Centre for the Bodies of the European Union (CdT) evaluated tenders in two procurement procedures for the provision of translation services. The complainant argued that the CdT was inconsistent in its evaluation, given that it had assessed its tenders differently in the past. It also argued that the CdT had wrongly assessed the complainant’s tenders against two criteria set out in the calls for tenders.

The Ombudsman found that the CdT correctly followed the methodology it put in place for assessing the tenders in the two procedures. She also took the view that there was no indication of a manifest error in how the CdT assessed the complainant’s tenders.

On that basis, the Ombudsman considered that there was no maladministration by the CdT and she closed the case. Nevertheless, the Ombudsman trusts that the CdT will provide more detailed information to tenderers about its assessment in future procedures, as clearer information at an early stage may reduce the risk of complaints such as the one that led to this inquiry.