Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropsko javno tožilstvo (EJT) obravnavalo pritožbe nacionalnega pomočnika evropskih delegiranih tožilcev v Italiji. Pritožnik je trdil, da so se evropski delegirani tožilci Evropskega javnega tožilstva v Rimu vmešavali v dva upravna postopka, ki ju je začel na nacionalni ravni. Pritožba se je nanašala tudi na to, kako je EJT obravnavalo zahtevo za dostop javnosti do dokumentov, ki jo je predložil pritožnik.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila pomanjkljivosti pri tem, kako EJT obravnava pritožbe, in sicer v zvezi s tem, kako je pritožniku sporočilo svoje stališče in zakaj je sklenilo, da ne bo sprejelo nadaljnjih ukrepov. EJT je to obravnavalo med preiskavo z jasnimi in razumnimi pojasnili svojega stališča. Ugotovila je tudi, da EJT pri obravnavi pritožb ni kršilo pravic pritožnika.

V zvezi z zahtevo za dostop do dokumentov je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da razlogi, ki jih je navedlo EJT za nerazkritje zahtevanih dokumentov, niso v skladu z zakonodajo EU o dostopu javnosti do dokumentov. Kljub temu je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je bila odločitev, da se dokumenti, ki jih je zahteval pritožnik, ne razkrijejo, razumna, čeprav iz drugega razloga, kot ga je navedlo EJT.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) obravnavala pritožbo v zvezi z rezultati testov v postopku zaposlovanja uradnikov stalne enote. Pritožnik ni dosegel minimalnega skupnega števila točk pri testu z vprašanji izbirnega tipa, da bi lahko nadaljeval naslednji korak v postopku. Pritožnik je podvomil v svoje rezultate in izrazil zaskrbljenost, da je bil žrtev rasne in etnične diskriminacije. Pritožnik je zaprosil za vprašanja in odgovore, ki mu jih agencija Frontex ni dala.

Pritožnik ni bil zadovoljen s tem, kako je agencija Frontex obravnavala zadevo, zato se je obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in agencijo Frontex pozvala, naj razmisli o tem, da bi pritožniku predložila seznam, ki bi v obliki dopisov prikazoval odgovore pritožnika in pravilne odgovore v testu z vprašanji izbirnega tipa. Agencija Frontex je pritožniku zagotovila informacije v skladu s tem.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da pri tem, kako je agencija Frontex izračunala rezultate pritožnikovega testa, ni bilo nepravilnosti, prav tako pa ni bilo znakov diskriminacije.

Glede na to, da je agencija Frontex pritožniku med preiskavo zagotovila ustrezne informacije o testu z vprašanji izbirnega tipa, nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom zadeve niso bile upravičene. Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila s predlogom agenciji Frontex za izboljšanje, da bi morala kandidate v svojih postopkih zaposlovanja obvestiti o rezultatih, doseženih pri katerem koli izločitvenem testu, in sicer s preglednico, v kateri sta glede na število, ki ustreza posameznemu vprašanju, navedena dani odgovor (v obliki dopisa) in pravilen odgovor (tudi v obliki dopisa).

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) o ponovnem testiranju vseh kandidatov zaradi tehnične napake med testiranjem osmih izbirnih postopkov prevajalcev v letu 2025. Težava je bila napaka pri nastavitvi, ki je kandidatom omogočila, da so na testih izbrali več odgovorov, pri čemer je bil sprejet le en odgovor. Približno tretjina kandidatov je izbrala več odgovorov. Ponovno testiranje je bilo načrtovano za en dan, z možnostjo preložitve samo v primeru višje sile. Pritožniki so se obrnili na varuhinjo človekovih pravic in trdili, da je bila odločitev o ponovnem testiranju vseh kandidatov nesorazmerna in da je bila zavrnitev možnosti preložitve testa nepoštena.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da so urad EPSO in natečajne komisije skrbno preučili zadevo in da nič ne kaže na to, da izbrani pristop ne predstavlja razumnega ravnovesja med dvema ključnima vidikoma, ki sta ju navedla urad EPSO in natečajni komisiji, in sicer tehnično in upravno izvedljivostjo ter enako obravnavo kandidatov. Odločitev o ponovnem testiranju vseh kandidatov je bila torej sorazmerna s ciljem ohranitve enakega obravnavanja kandidatov. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da je bilo v danem tehničnem okviru razumno, da je urad EPSO uporabil svojo standardno politiko o prerazporejanju.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da urad EPSO ni storil nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na to, kako je misija EU obravnavala podaljšan zdravstveni dopust napotenega nacionalnega strokovnjaka. Pritožnik je podvomil v podlago za njegovo zadržanje na bolniškem dopustu, uporabljeni postopek, varstvo njegovih zdravstvenih podatkov in odločitev o prenehanju izplačevanja dnevnice med delom njegove odsotnosti.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da ima misija utemeljene razloge za svoje ukrepe. Sklicevalo se je na ocene več zdravstvenih delavcev, vključevalo je pritožnikov organ za napotitev in mu omogočilo, da se vrne na delo, ko so bili izpolnjeni ustrezni pogoji. Misija je uporabila tudi ustrezna pravila, ko je prenehala izplačevati pritožnikovo dnevnico.

Varuh človekovih pravic zato ni ugotovil nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) obravnaval pritožbo zaradi nejasnih vprašanj na testu v okviru postopka za izbor osebja za javno upravo EU. Pritožnik je trdil, da je težava posledica slabega prevajanja, zaskrbljen pa je bil tudi glede tega, kako urad EPSO na splošno obravnava take pritožbe.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je urad EPSO ustrezno obravnaval zadevno pritožbo ter zadovoljivo opisal svojo prakso in postopek obravnave pritožb v zvezi s prevajanjem na splošno.

Čeprav je varuhinja človekovih pravic priznala, da so lahko okoliščine, v katerih lahko kandidati vložijo veljavno pritožbo, težavne, je glede na stresne teste in dejstvo, da kandidati ne morejo narediti zapiskov, preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso bile upravičene. Varuhinja človekovih pravic je kljub temu predlagala, naj urad EPSO razmisli o objavi dodatnih navodil kandidatom o vrsti informacij in opisov, ki se zahtevajo pri vložitvi pritožb v zvezi s prevajanjem.

Zadeva se je nanašala na uslužbenca Evropske centralne banke (ECB), ki je menil, da ga je nadrejeni nadlegoval. Na to se je pritožil v začetku leta 2021. ECB je začela upravno preiskavo in hkrati pritožnika zaradi lastne zaščite napotila na drugo delovno mesto v ECB.

Upravna preiskava je trajala dve leti in pol in je bila zaključena tri leta po tem, ko je pritožnik prvič zaprosil za pomoč. V upravni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bil pritožnik nadlegovan, in uradno uveden disciplinski postopek proti nadrejenemu.

Med nadaljnjim ukrepanjem ECB na podlagi izida upravne preiskave se je pritožnik obrnil na varuhinjo človekovih pravic. Trdil je, da je prišlo do nerazumnih zamud v postopku.

Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je ECB zaključila disciplinski postopek in pritožnik se je na koncu vrnil na svoje glavno delovno mesto.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je prišlo do nerazumnih zamud v vseh fazah obravnave zadeve v ECB in da ECB pri nadaljnjem ukrepanju ni obravnavala pomembnih vprašanj. Varuhinja človekovih pravic je zato ECB predlagala rešitev, in sicer, da se opraviči, plača odškodnino in zaposlenim zagotovi smiselno notranjo komunikacijo o primeru nadlegovanja.

ECB je v svojem odgovoru na predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev izrazila obžalovanje zaradi tega, kar se je zgodilo. Organizirala je dodatno notranjo komunikacijo o primeru nadlegovanja. Vendar ni ugotovila, da ima elemente, potrebne za preučitev finančnega nadomestila. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da škoda, ki jo je povzročila obravnava pritožnikovega primera nadlegovanja s strani ECB, žal ni bila popravljena z odgovorom ECB na predlog rešitve. Ker pa se priporočilo, ki ponavlja iste točke, ne zdi koristno, je varuhinja zaključila preiskavo s predlogi za sistemske izboljšave in ponovno pozvala ECB, naj sodeluje s pritožnikom, da bi ugotovila ustrezne finančne posledice njegovih nepravilnosti.