Zadeva se je nanašala na uslužbenca Evropske centralne banke (ECB), ki je menil, da ga je nadrejeni nadlegoval. Na to se je pritožil v začetku leta 2021. ECB je začela upravno preiskavo in hkrati pritožnika zaradi lastne zaščite napotila na drugo delovno mesto v ECB.

Upravna preiskava je trajala dve leti in pol in je bila zaključena tri leta po tem, ko je pritožnik prvič zaprosil za pomoč. V upravni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bil pritožnik nadlegovan, in uradno uveden disciplinski postopek proti nadrejenemu.

Med nadaljnjim ukrepanjem ECB na podlagi izida upravne preiskave se je pritožnik obrnil na varuhinjo človekovih pravic. Trdil je, da je prišlo do nerazumnih zamud v postopku.

Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je ECB zaključila disciplinski postopek in pritožnik se je na koncu vrnil na svoje glavno delovno mesto.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je prišlo do nerazumnih zamud v vseh fazah obravnave zadeve v ECB in da ECB pri nadaljnjem ukrepanju ni obravnavala pomembnih vprašanj. Varuhinja človekovih pravic je zato ECB predlagala rešitev, in sicer, da se opraviči, plača odškodnino in zaposlenim zagotovi smiselno notranjo komunikacijo o primeru nadlegovanja.

ECB je v svojem odgovoru na predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev izrazila obžalovanje zaradi tega, kar se je zgodilo. Organizirala je dodatno notranjo komunikacijo o primeru nadlegovanja. Vendar ni ugotovila, da ima elemente, potrebne za preučitev finančnega nadomestila. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da škoda, ki jo je povzročila obravnava pritožnikovega primera nadlegovanja s strani ECB, žal ni bila popravljena z odgovorom ECB na predlog rešitve. Ker pa se priporočilo, ki ponavlja iste točke, ne zdi koristno, je varuhinja zaključila preiskavo s predlogi za sistemske izboljšave in ponovno pozvala ECB, naj sodeluje s pritožnikom, da bi ugotovila ustrezne finančne posledice njegovih nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) obravnavala pritožnikovo vrnitev na delovno mesto po obdobju dopusta iz osebnih razlogov. Pritožnik je menil, da ga EMSA ni ponovno zaposlila v najkrajšem možnem času, potem ko je leta 2022 zaprosila za vrnitev na delo, in trdil, da bi bilo treba zato njeno delovno dobo in plačni razred ponovno izračunati, kot da bi bila ponovno zaposlena od tega datuma.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija EMSA ocenila primernost pritožnice za vsa ustrezna prosta delovna mesta, ki so se pojavila v zadevnem obdobju, in ji dala prednost pri obravnavi, ki se zahteva v skladu z veljavnimi pravili. Varuhinja človekovih pravic ni našla dokazov o očitni napaki v oceni EMSA, da ta prosta delovna mesta niso bila primerna za pritožnico, in zato ni našla podlage za sklep, da je bila njena vrnitev na delovno mesto neupravičeno odložena. Preiskava je kljub temu poudarila pomen jasnih informacij, rednega nadaljnjega ukrepanja in zanesljive dokumentacije v primerih, ko je vrnitev na delovno mesto po dopustu iz osebnih razlogov odložena.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Hkrati je varuhinja človekovih pravic predlagala izboljšave, da bi morala EMSA zagotoviti, da so uslužbenci, ki zaprosijo za dopust iz osebnih razlogov, daljši od šestih mesecev, jasno obveščeni o morebitnih tveganjih zapoznele ponovne zaposlitve in da so uslužbenci, ki čakajo na ponovno zaposlitev, redno obveščeni o tem, kako se njihovi profili ocenjujejo glede na razpoložljiva prosta delovna mesta.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) obravnavala pritožbo uslužbenca, zaposlenega pri zunanjem izvajalcu, zaradi psihičnega nadlegovanja s strani njegovega nadzornika.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija EUSPA obtožbe jemala resno, začela upravno preiskavo, zaslišala ustrezne osebe in priče ter po preiskavi prišla do zaključka. Agencija EUSPA je tako sledila vzpostavljenemu postopkovnemu okviru. Varuhinja človekovih pravic ni našla dokazov o očitni napaki pri presoji in s tem o nepravilnostih pri tem, kako je agencija EUSPA obravnavala pritožbo zaradi nadlegovanja.

Kljub temu je varuhinja človekovih pravic agenciji EUSPA predlagala, naj razvije boljše načine komuniciranja za to vrsto pritožbe zaradi nadlegovanja, da bi zagotovila, da osebe, za katere ne veljajo postopkovna jamstva iz kadrovskih predpisov EU, ves čas postopka prejemajo jasne in dosledne informacije, vključno z ustrezno utemeljitvijo ob zaključku postopka.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) obravnavala pritožbo uslužbenca, zaposlenega pri zunanjem izvajalcu, zaradi psihičnega nadlegovanja s strani njegovega nadzornika.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija EUSPA obtožbe jemala resno, začela upravno preiskavo, zaslišala ustrezne osebe in priče ter po preiskavi prišla do zaključka. Agencija EUSPA je tako sledila vzpostavljenemu postopkovnemu okviru. Varuhinja človekovih pravic ni našla dokazov o očitni napaki pri presoji in s tem o nepravilnostih pri tem, kako je agencija EUSPA obravnavala pritožbo zaradi nadlegovanja.

Kljub temu je varuhinja človekovih pravic agenciji EUSPA predlagala, naj razvije boljše načine komuniciranja za to vrsto pritožbe zaradi nadlegovanja, da bi zagotovila, da osebe, za katere ne veljajo postopkovna jamstva iz kadrovskih predpisov EU, ves čas postopka prejemajo jasne in dosledne informacije, vključno z ustrezno utemeljitvijo ob zaključku postopka.