Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) obravnavala pritožnikovo vrnitev na delovno mesto po obdobju dopusta iz osebnih razlogov. Pritožnik je menil, da ga EMSA ni ponovno zaposlila v najkrajšem možnem času, potem ko je leta 2022 zaprosila za vrnitev na delo, in trdil, da bi bilo treba zato njeno delovno dobo in plačni razred ponovno izračunati, kot da bi bila ponovno zaposlena od tega datuma.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija EMSA ocenila primernost pritožnice za vsa ustrezna prosta delovna mesta, ki so se pojavila v zadevnem obdobju, in ji dala prednost pri obravnavi, ki se zahteva v skladu z veljavnimi pravili. Varuhinja človekovih pravic ni našla dokazov o očitni napaki v oceni EMSA, da ta prosta delovna mesta niso bila primerna za pritožnico, in zato ni našla podlage za sklep, da je bila njena vrnitev na delovno mesto neupravičeno odložena. Preiskava je kljub temu poudarila pomen jasnih informacij, rednega nadaljnjega ukrepanja in zanesljive dokumentacije v primerih, ko je vrnitev na delovno mesto po dopustu iz osebnih razlogov odložena.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Hkrati je varuhinja človekovih pravic predlagala izboljšave, da bi morala EMSA zagotoviti, da so uslužbenci, ki zaprosijo za dopust iz osebnih razlogov, daljši od šestih mesecev, jasno obveščeni o morebitnih tveganjih zapoznele ponovne zaposlitve in da so uslužbenci, ki čakajo na ponovno zaposlitev, redno obveščeni o tem, kako se njihovi profili ocenjujejo glede na razpoložljiva prosta delovna mesta.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) obravnavala pritožbo uslužbenca, zaposlenega pri zunanjem izvajalcu, zaradi psihičnega nadlegovanja s strani njegovega nadzornika.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija EUSPA obtožbe jemala resno, začela upravno preiskavo, zaslišala ustrezne osebe in priče ter po preiskavi prišla do zaključka. Agencija EUSPA je tako sledila vzpostavljenemu postopkovnemu okviru. Varuhinja človekovih pravic ni našla dokazov o očitni napaki pri presoji in s tem o nepravilnostih pri tem, kako je agencija EUSPA obravnavala pritožbo zaradi nadlegovanja.

Kljub temu je varuhinja človekovih pravic agenciji EUSPA predlagala, naj razvije boljše načine komuniciranja za to vrsto pritožbe zaradi nadlegovanja, da bi zagotovila, da osebe, za katere ne veljajo postopkovna jamstva iz kadrovskih predpisov EU, ves čas postopka prejemajo jasne in dosledne informacije, vključno z ustrezno utemeljitvijo ob zaključku postopka.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) obravnavala pritožbo uslužbenca, zaposlenega pri zunanjem izvajalcu, zaradi psihičnega nadlegovanja s strani njegovega nadzornika.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija EUSPA obtožbe jemala resno, začela upravno preiskavo, zaslišala ustrezne osebe in priče ter po preiskavi prišla do zaključka. Agencija EUSPA je tako sledila vzpostavljenemu postopkovnemu okviru. Varuhinja človekovih pravic ni našla dokazov o očitni napaki pri presoji in s tem o nepravilnostih pri tem, kako je agencija EUSPA obravnavala pritožbo zaradi nadlegovanja.

Kljub temu je varuhinja človekovih pravic agenciji EUSPA predlagala, naj razvije boljše načine komuniciranja za to vrsto pritožbe zaradi nadlegovanja, da bi zagotovila, da osebe, za katere ne veljajo postopkovna jamstva iz kadrovskih predpisov EU, ves čas postopka prejemajo jasne in dosledne informacije, vključno z ustrezno utemeljitvijo ob zaključku postopka.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev Evropske investicijske banke (EIB), da javnosti omogoči popoln dostop do dokumentov v zvezi s preiskavami in priporočili Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). EIB je opredelila številne dokumente, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve, vključno s končnimi poročili in priporočili urada OLAF ter disciplinskimi odločbami EIB. Čeprav je EIB omogočila delni dostop do desetih od 13 opredeljenih končnih poročil urada OLAF, je dostop do preostalih dokumentov v celoti zavrnila. V zvezi z disciplinskimi odločitvami EIB je EIB predložila povzetek sprejetih nadaljnjih disciplinskih ukrepov. Pri tem se je EIB v svojih pravilih o preglednosti sklicevala na izjeme od dostopa javnosti, pri čemer je trdila, da bi popolno razkritje oslabilo varstvo osebnih podatkov, namen preiskav in njen postopek odločanja.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo, njena preiskovalna skupina pa je pregledala sporne dokumente v pritožnikovi prošnji za dostop javnosti. Inšpekcijski pregled je pokazal, da je velik del informacij v teh dokumentih osebni podatek, ki bi lahko, če bi bil razkrit, omogočil identifikacijo posameznih uslužbencev EIB, ki jih preiskuje OLAF. Glede na občutljivo tehtanje, ki je potrebno za ugotovitev, ali bi razkritje lahko privedlo do identifikacije posameznikov, in ob upoštevanju, da je EIB pritožniku zagotovila pregled nad sprejetimi nadaljnjimi ukrepi in naloženimi sankcijami, je varuhinja človekovih pravic menila, da je bila zavrnitev EIB, da omogoči popoln javni dostop, na splošno razumna. Zato je primer zaključila in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti. Kljub temu je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je precejšnja količina informacij, vsebovanih v zadržanih dokumentih, očitno osebnih podatkov, da pa je količina informacij, čeprav je omejena, upravne narave in ne pomeni osebnih podatkov. Zato je predlagala izboljšave, da bi EIB preučila, ali bi bilo mogoče razkriti vsaj nekatere dele njenih disciplinskih odločb, ki vsebujejo izključno upravne informacije, ne da bi bilo pri tem ogroženo razkritje osebnih podatkov.

Zadeva se je nanašala na obravnavo postopkovnih vidikov v zvezi s prijavo žvižgača, ki jo je pritožnik [1] predložil leta 2022, s strani Evropske centralne banke (ECB). Prijava žvižgača se je nanašala na domnevno sorodstveno razmerje med uradnikom za zaposlovanje in osebo, ki je bila zaposlena.

Pritožnik je doživel ravnanje domnevnih kršiteljev, za katerega so menili, da je neprimerno (vključno z nadlegovanjem). Pritožnik je zahteval povezano upravno preiskavo.

ECB se je odločila, da bo poročilo o žvižgaču ocenila skupaj z vprašanjem domnevnega neprimernega ravnanja. Pritožnika je tudi obvestila, da predloženi dokazi ne upravičujejo začetka upravne preiskave. Pritožnik je obe točki izpodbijal z upravno pritožbo, ki jo je ECB razglasila za nedopustno zaradi neobstoja individualnega interesa (skupna obravnava obeh vprašanj) ali zaradi neobstoja izpodbojne odločitve (neuvedba upravne preiskave).

Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in izpodbijal odločitev ECB o nedopustnosti. Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je pritožnik varuhinjo človekovih pravic prosil tudi, naj podrobneje preuči obravnavo prijav in pritožb žvižgačev v ECB.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da razlogi, ki jih je ECB navedla za razglasitev pritožnikove upravne pritožbe za nedopustno, niso bili prepričljivi.

Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da je med njeno preiskavo prišlo do pomembnega razvoja dogodkov na tem področju in da s tem povezane notranje preiskave na visoki ravni še vedno potekajo. Poleg tega je ECB zaključevala samoiniciativni pregled svojega okvira poročanja, preiskav in disciplinskih ukrepov. V teh okoliščinah je varuhinja človekovih pravic sklenila, da takrat nadaljnje preiskave niso bile upravičene, in preiskavo zaključila.

 

[1] Zaradi anonimnosti, tudi v zvezi s spolom pritožnika, se besedilo nanaša na pritožnika kot „jih“/„njihove“/„njihove“.