- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep o tem, kako je Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) obravnavala dve zahtevi za dostop javnosti do dokumentov, povezanih z bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu (zadevi 1372/2024/OAM in 2219/2024/OAM)
Odločba
Primer 1372/2024/OAM - Preiskava uvedena dne Ponedeljek | 29 julij 2024 - Odločba z dne Petek | 28 november 2025 - Zadevna institucija ali organ Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ( Delno dosežena rešitev ) - Država Združeno kraljestvo
Primer 2219/2024/OAM - Preiskava uvedena dne Ponedeljek | 09 december 2024 - Odločba z dne Petek | 28 november 2025 - Zadevna institucija ali organ Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ( Delno dosežena rešitev ) - Država Češka
Pritožba vložena
29/11/2024Analiza pritožbe
02/12/2024Preiskava je v teku
09/12/2024Predhodni izid
21/02/2025Izid preiskave
28/11/2025
Pritožnik je Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) predložil dve zahtevi za dostop javnosti do dokumentov. Zahtevki so se nanašali na izmenjave z Evropsko komisijo o predlogu uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej ter na elektronska sporočila, izmenjana s Thornom, ki se opisuje kot neprofitna organizacija, ki se ukvarja z bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu. Europol je odobril delni dostop do več dokumentov, medtem ko je zavrnil razkritje drugih. Europol se je pri tem skliceval na več izjem na podlagi zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov, pri čemer je trdil, da bi razkritje lahko oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost, varstvo osebnih podatkov, poslovne interese in postopke odločanja. Ker pritožnik ni bil zadovoljen s prejetim dostopom, se je obrnil na varuha človekovih pravic.
Varuhinja človekovih pravic je začela dve preiskavi in njena preiskovalna skupina je pregledala zadevne dokumente v obeh pritožbah. Na podlagi tega je varuhinja človekovih pravic menila, da obstajajo možnosti za nadaljnje razkritje. Varuhinja človekovih pravic je tako podala dva predloga rešitev in pozvala Europol, naj ponovno preuči svoja prejšnja stališča, da bi zagotovil čim širši dostop. V enem od primerov je varuhinja človekovih pravic Europolu predlagala tudi, naj bolje pojasni, kako bi razkritje oslabilo enega ali več zaščitenih interesov, kadar meni, da dostopa ni mogoče odobriti.
Europol se je v odgovor odločil, da odobri nadaljnji dostop do dokumentov. Kar zadeva izmenjave s Komisijo, je Europol odobril širši dostop javnosti do enega od dveh dokumentov, ki jih je že delno razkril, in popoln ali delen dostop do treh od štirih dokumentov, ki jih je prej v celoti zadržal. Kar zadeva elektronska sporočila, izmenjana z družbo Thorn, je Europol odstranil del svojih redigiranj v štirih od devetih predhodno razkritih dokumentov in omogočil delni dostop do petih od sedmih dokumentov, do katerih je pred tem v celoti zavrnil dostop.
Varuhinja človekovih pravic je pozdravila odločitev Europola, da omogoči širši dostop. Opozorila pa je, da je bila utemeljitev, ki jo je Europol podal v odgovor na njene predloge rešitev, skoraj enaka tisti, ki jo je podal, ko je zavrnil (delni) dostop do dokumentov v začetni in potrdilni fazi. Varuhinja človekovih pravic je obžalovala, da Europol ni izkoristil te priložnosti, da bi pritožniku pomagal bolje razumeti, zakaj ni bilo mogoče odobriti polnega dostopa. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi s tem že predlagala izboljšave v nedavno zaključeni preiskavi in pričakuje, da bo Europol izboljšal svoje razmišljanje pri odgovarjanju na prihodnje zahteve za dostop javnosti do dokumentov.
Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Europol delno sprejel njene predloge rešitev, in zaključila oba primera.
Ozadje pritožb
1. Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) je vključena v boj proti zlorabi otrok na spletu in drugje, kar je prednostna naloga EU, vključena v program Multidisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT) za obdobje 2022–2025 [1].
2. Pritožnik, akademski raziskovalec, je pri Europolu vložil dve zahtevi za dostop javnosti [2] do nekaterih dokumentov v zvezi z bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu. Prva zahteva, ki je bila predmet zadeve 1372/2024/OAM, se je nanašala na izmenjave med Europolom in Evropsko komisijo v zvezi z zakonodajnim predlogom Komisije za uredbo o preprečevanju spolne zlorabe otrok in boju proti njej (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba o posnetkih spolne zlorabe otrok)[3]. Nanašala se je tudi na izmenjave Europola s Thornom, ki se opisuje kot neprofitna organizacija, ki se ukvarja z bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu. Druga zahteva, ki je bila predmet zadeve 2219/2024/OAM, se je nanašala tudi na elektronska sporočila, ki jih je Europol izmenjal s Thornom, vendar za drugačno časovno obdobje.
3. Europol se je odločil odobriti delni dostop do več dokumentov, ki jih je identificiral, medtem ko je zavrnil razkritje drugih.
4. Pritožnik ni bil zadovoljen s prejetim dostopom in je zaprosil Europol, naj ponovno preuči svojo odločitev (z vložitvijo „potrdilnih prošenj“). Potrdilne prošnje so se nanašale na:
V zadevi 1372/2024/OAM:
- šest izmenjav s Komisijo v zvezi s spolno zlorabo/izkoriščanjem otrok na spletu in/ali predlagano uredbo o posnetkih spolne zlorabe otrok, ki zajema obdobje od 1. januarja 2022 do 24. februarja 2023 (v nadaljnjem besedilu: izmenjave s Komisijo);
- devet izmenjav s podjetjem Thorn za obdobje od 1. januarja 2021 do 24. februarja 2023 ter
- V zadevi 2219/2024/OAM:
- sedem izmenjav s podjetjem Thorn za obdobje od 25. februarja 2023 do 1. maja 2024 (v nadaljnjem besedilu: izmenjave s podjetjem Thorn).
5. Europol je v svojih potrdilnih sklepih ohranil svoja prejšnja stališča.
6. Kar zadeva izmenjave s Komisijo, je Europol odobril delni dostop do dveh dokumentov (dva zapisnika sestankov), prikritje delov zaradi varstva osebnih podatkov [4] in postopek odločanja.[5] Zavrnil je dostop do preostalih štirih dokumentov (diagrama poteka, dveh dokumentov v zvezi s pravnim besedilom predlagane uredbe o posnetkih spolne zlorabe otrok in informativnega dopisa) na podlagi potrebe po zaščiti javnega interesa, kar zadeva javno varnost [6], in postopka odločanja.
7. Kar zadeva izmenjave s Thornom, je Europol odobril delni dostop do devetih dokumentov (zadeva 1372/2024/OAM). Prikrivala je osebne podatke in omejene dele, pri čemer je trdila, da jih je treba zakriti, da se zaščitijo poslovni interesi [7] in postopek odločanja ter javni interes v zvezi z javno varnostjo. Poleg tega je zavrnila dostop do sedmih dokumentov v celoti (zadeva 2219/2024/OAM), pri čemer se je sklicevala na izjemo zaradi varstva javnega interesa, kar zadeva javno varnost, in na svoj postopek odločanja.
8. Ker pritožnik ni bil zadovoljen s tem izidom, se je julija in novembra 2024 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.
Poizvedbe
9. Varuhinja človekovih pravic je začela dve preiskavi o tem, da je Europol zavrnil (popoln) dostop javnosti do dokumentov, obravnavanih v pritožbah.
10. Ker pritožnik ni izpodbijal redigiranja osebnih podatkov v svojih potrdilnih prošnjah, varuhinja človekovih pravic ni ocenila, ali je bila Europolova uporaba te izjeme upravičena.
11. Med preiskavami je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala 22 zadevnih dokumentov in dokumentacijo, ki jo je Europol predložil v zvezi s svojimi posvetovanji o zahtevah za dostop z ustreznimi tretjimi stranmi [8].
12. Varuhinja človekovih pravic je februarja 2025 na podlagi pregleda dokumentov v obeh primerih podala dva predloga rešitev.
Predlog rešitve varuhinje človekovih pravic v zadevi 1372/2024/OAM
13. Inšpekcijski pregled je pokazal, da naj bi izmenjave med Europolom in Komisijo prispevale k zakonodajnemu predlogu Komisije za uredbo o posnetkih spolne zlorabe otrok.
14. Varuh človekovih pravic je opozoril, da ima v skladu s Pogodbama EU vsak državljan „pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije“.[9] Zato je treba odločitve EU sprejemati „čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“.[10] Ta posebna pravica se šteje za posebej pomembno, kadar institucije EU delujejo v svoji „zakonodajni funkciji“.[11] Možnost državljanov, da nadzorujejo vse informacije, ki so podlaga za zakonodajne ukrepe EU, in so seznanjeni z njimi, je dejansko predpogoj za učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic [12].
15. „Zakonodajni dokumenti“ morajo biti zato v največji možni meri neposredno dostopni.[13] Če ni mogoče dokazati oprijemljivih, konkretnih in konkretnih dokazov [14] o izjemnih okoliščinah, so institucije EU pravno zavezane, da zahtevane zakonodajne dokumente nemudoma razkrijejo.
16. V sodni praksi EU je pojasnjeno, da zakonodajni dokumenti vključujejo dokumente, ki jih pripravi ali prejme Komisija pri pripravi zakonodajnega predloga.[15] Zadevni dokumenti bi zato morali imeti širši dostop do zakonodajnih dokumentov.
17. Europol se je skliceval na izjemo zaradi varstva javnega interesa, kar zadeva javno varnost, da bi v celoti zavrnil dostop do štirih dokumentov. Čeprav je varuhinja človekovih pravic načeloma priznala, da glede na široko diskrecijsko pravico Europola [16] uporaba izjeme za varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost, ni bila očitno napačna, se ni strinjala, da so ti štirje dokumenti v celoti zajeti s to izjemo. Europol je moral še vedno bolje utemeljiti svoja stališča in dokazati „posebno in dejansko tveganje“, ki je razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično. Ni dovolj, da se zahtevani dokumenti nanašajo na varovani interes [17].
18. Poleg tega se je Europol skliceval na izjemo za zaščito postopka odločanja, pri čemer je trdil, da bi (popolno) razkritje vseh šestih izmenjav s Komisijo oslabilo postopek odločanja sozakonodajalcev, ki se še pogajata o predlagani uredbi o posnetkih spolne zlorabe otrok.[18] Varuhinja človekovih pravic je menila, da argumenti, ki jih je Europol navedel za zavrnitev dostopa, v zvezi s tem ne zadostujejo. Europol je navedel le, da teh (delov) dokumentov ni mogoče razkriti, ker zakonodajni postopek še poteka. Vendar postopek odločanja, ki poteka, sam po sebi ne more upravičiti nerazkritja, še toliko bolj, če so zadevni dokumenti zakonodajne narave. Europol mora na razumno predvidljiv in ne zgolj hipotetičen način utemeljiti, kako bi razkritje dokumentov resno oslabilo postopek odločanja, ki je v teku [19].
19. Europol je odobril tudi delni dostop do devetih izmenjav s Thornom za obdobje od 1. januarja 2021 do 24. februarja 2023.
20. Europol se je pri zavrnitvi polnega dostopa do nekaterih (delov) teh izmenjav s Thornom oprl na varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pregleda dokumentov in pojasnil Europola ugotovila, da ima Europol sicer široko diskrecijsko pravico pri uporabi te izjeme (glej odstavek 17), vendar še vedno ni jasno, kako bi razkritje škodilo javnemu interesu, kar zadeva javno varnost.
21. Prav tako je varuh človekovih pravic za druge izjeme, navedene za redigiranje nekaterih delov izmenjav, in sicer varstvo postopka odločanja Europola in poslovnih interesov, menil, da Europol ni zadostno obrazložil redigiranja. Natančneje, Europol naj ne bi pojasnil, na kateri postopek odločanja se sklicuje in kako naj bi razkritje dokumentov resno oslabilo ta postopek na razumno predvidljiv in ne zgolj hipotetičen način. V zvezi z omejenimi redigiranji v okviru izjeme za zaščito poslovnih interesov je varuhinja človekovih pravic menila, da je vprašljivo, ali je Europol redigiral občutljive informacije, povezane z intelektualno lastnino. Namesto tega so se nekateri zadržani elementi zdeli splošnejši.
22. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj Europol ponovno preuči svoje stališče o razkritju zadevnih dokumentov, da bi zagotovil čim širši dostop. Varuh človekovih pravic je predlagal tudi, da bi moral Europol, kadar meni, da dostopa ni mogoče odobriti, podrobno in s sklicevanjem na vsak dokument pojasniti, kako bi razkritje oslabilo enega ali več interesov iz člena 4 Uredbe 1049/2001, po potrebi v zaupni prilogi [20].
23. Europol se je v odgovor na predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev odločil, da odobri širši dostop do dokumentov.
24. Kar zadeva izmenjave med Komisijo in Europolom o predlagani uredbi o posnetkih spolne zlorabe otrok, je Europol odobril širši javni dostop do enega od dveh dokumentov, ki jih je že delno razkril, in celotni ali širši delni dostop do treh od štirih dokumentov, ki jih je prej v celoti zadržal. Europol je vztrajal pri zavrnitvi dostopa do enega dokumenta v celoti.
25. Kar zadeva izmenjave med Europolom in Thornom, je Europol odstranil nekaj svojih redigiranj v štirih dokumentih.
Predlog rešitve varuhinje človekovih pravic v zadevi 2219/2024/OAM
26. Europol je v celoti zavrnil dostop javnosti do sedmih izmenjav s Thornom, ki so zajemale obdobje od 25. februarja 2023 do 1. maja 2024.
27. Europol se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo zaradi varstva javnega interesa, kar zadeva javno varnost. Trdila je, da dokumenti vsebujejo zaupne informacije v zvezi s „člani ekosistema varnosti otrok“in „strateškimi informacijami operativnega pomena glede delovnih metod Europola v zvezi z uporabo klasifikatorjev slik“. Razkritje bi ogrozilo ustrezno izpolnjevanje nalog Europola, saj bi ogrozilo operativne procese in dejavnosti Europola. To pa bi negativno vplivalo na notranje delovne postopke, dejavnosti operativne podpore in zaupanje partnerjev. Poleg tega se je Europol pri treh od sedmih dokumentov skliceval na izjemo za zaščito svojega postopka odločanja, pri čemer je trdil, da bi razkritje razkrilo notranja mnenja, ki so del njegovih razprav in predhodnih posvetovanj v zvezi s preiskovalnimi orodji organov kazenskega pregona. Europol ni ugotovil prevladujočega javnega interesa za razkritje teh treh dokumentov.
28. Na podlagi pregleda dokumentov in pojasnil Europola v prvotnih in potrdilnih odgovorih varuhu človekovih pravic ni bilo takoj jasno, da vseh sedem spornih dokumentov v celoti vključuje občutljive informacije, ki bi lahko, če bi bile razkrite, škodovale javnemu interesu, kar zadeva javno varnost. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi s tem opozorila na široko diskrecijsko pravico Europola (glej točko 17 zgoraj), vendar mora še vedno dokazati „posebno in dejansko tveganje“ za javno varnost, ki je razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično. Tudi v tem primeru je opozorila Europol, da ni dovolj, da se zahtevani dokumenti nanašajo na varovani interes [21].
29. Varuhinja človekovih pravic je poleg tega navedla, da je težko razumeti, kako se vsi zadevni dokumenti v tej zadevi razlikujejo od izmenjav med Europolom in zadevno družbo Thorn v okviru njene vzporedne preiskave 1372/2024/OAM, do katere je Europol odobril delni dostop. Natančneje, varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Europol v okviru prošnje za dostop, ki je predmet njene vzporedne preiskave, delno razkril en dokument.
30. Europol se je pri zavrnitvi dostopa javnosti do treh zahtevanih dokumentov skliceval tudi na potrebo po zaščiti tekočega postopka odločanja. Varuhinja človekovih pravic je menila, da se zdi ta izjema pomembna le v zvezi z dvema dokumentoma, saj se ta dokumenta sklicujeta na Europolovo obravnavo posebnih orodij.
31. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj Europol ponovno preuči svoje stališče o pritožnikovi zahtevi, da bi se omogočil čim širši dostop do dokumentov [22].
32. Europol je v odgovor odobril delni dostop do petih od zahtevanih sedmih izmenjav. Kar zadeva preostali dve izmenjavi, je Europol menil, da ni mogoče odobriti dostopa za zaščito javnega interesa, kar zadeva javno varnost, in postopka odločanja Europola, povezanega z notranjimi razpravami v zvezi s preiskovalnimi orodji organov kazenskega pregona.
33. Varuhinja človekovih pravic je pritožnika pozvala, naj predloži pripombe o obeh predlogih rešitev in odgovorih Europola. Pritožnik je pozdravil prejeti dodatni dostop. Obžaloval pa je, da je Europol potreboval toliko časa, da je zagotovil delni dostop do nekaterih dokumentov, in to šele po posredovanju varuha človekovih pravic.
34. Kar zadeva izmenjave s Komisijo, je pritožnik sicer priznal, da je Europol navedel nekaj dodatnih razlogov za nerazkritje, vendar je menil, da so ti še vedno nejasni in da Europol „ni ustrezno upošteval in v celoti upošteval zakonodajne narave zadevnih dokumentov“.
35. Kar zadeva izmenjave z družbo Thorn, je pritožnik obžaloval redigiranje, ki ga je Europol ohranil na podlagi večinoma splošnih utemeljitev. Dvomil je, da bi se lahko nekatere informacije, za katere Europol trdi, da jih varuje, štele za občutljive poslovne informacije. Poleg tega se je spraševal, ali so vsa redigiranja za zaščito javnega interesa, kar zadeva javno varnost, upravičena.
Ocena varuha človekovih pravic po predlogih rešitev
36. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja širši delni dostop, ki ga je Europol zdaj odobril do zahtevanih dokumentov.
37. Natančneje, v zvezi z izmenjavami s Komisijo Europol:
- omogočil širši delni dostop do enega predhodno razkritega dokumenta;
- vztrajal, da za drugi dokument, ki je bil predhodno razkrit, ni bil mogoč noben nadaljnji dostop;
- omogočil popoln dostop do enega dokumenta (diagrama poteka), ki ga je prej v celoti zavrnil;
- odobril delni dostop do dveh dokumentov (enega od dveh dokumentov v zvezi s pravnim besedilom predlagane uredbe o posnetkih spolne zlorabe otrok in informativnega obvestila), katerih razkritje je predhodno v celoti zavrnil, ter
- vztrajal, da ni mogoče odobriti dostopa do enega dokumenta (drugega dokumenta v zvezi s pravnim besedilom predlagane uredbe o posnetkih spolne zlorabe otrok).
38. Europol je pojasnil, da je zgolj zagotovil tehnično strokovno znanje za pomoč Komisiji v okviru zakonodajnega predloga, ki ga je Komisija po lastni presoji posredovala Europolu. Navedla je, da teh informacij ni posredovala Komisiji, kot je trdila varuhinja človekovih pravic v svojem predlogu rešitve, „da bi obveščala Komisijo in/ali vplivala na pripravo osnutka zakonodajnega predloga“.
39. Europol se je pri tistih (delih) dokumentov, ki jih še naprej zadržuje, skliceval na izjeme za zaščito javnega interesa, kar zadeva javno varnost, pri čemer je trdil, da bi lahko (popolno) razkritje ogrozilo zaupanje in sodelovanje s partnerji Europola ter tako oviralo naloge Europola in varstvo postopka odločanja, saj bi razkritje izmenjav ogrozilo zakonodajne razprave o predlagani uredbi o posnetkih spolne zlorabe otrok. Dejal je, da so redigirani deli obeh dokumentov, ki so zdaj delno razkriti, vsebovali „občutljiv komentar“ o predlogu, zmogljivostih, orodjih, podatkovnih zbirkah in operativnem toku Europola, kot so informacije, povezane z mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij (SIENA). Europol je nadalje menil, da je bil dokument, ki je bil v celoti zavrnjen, „zgodnji notranji vmesni osnutek“, ki ga je pripravila Komisija in v katerem so opisane različne obravnavane zakonodajne možnosti ter ki vsebuje občutljive informacije o teh predhodnih možnostih.
40. V zvezi s preostalimi redigiranji varuhinja človekovih pravic meni, da sklicevanje Europola na izjemo za zaščito javnega interesa, kar zadeva javno varnost, ni očitno napačno, saj ima Europol široko diskrecijsko pravico.
41. Vendar obžaluje, da se Europol še vedno zanaša na izjemo, da bi zaščitil postopek odločanja, tj. pogajanja o predlagani uredbi o posnetkih spolne zlorabe otrok. Ta utemeljitev ni v skladu z obstoječo sodno prakso (glej tudi točke od 14 do 16 zgoraj). Po mnenju Sodišča je treba omogočiti „širši dostop“ do zakonodajnih dokumentov EU, vse izjeme od tega dostopa pa je treba razlagati „še bolj strogo“ kot „možnost državljanov, da nadzorujejo in so seznanjeni z vsemi informacijami, ki so podlaga za zakonodajne ukrepe EU, je predpogoj za učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic“[23].
42. Kar zadeva izmenjave s Thornom, Europol:
- omogočil širši delni dostop do štirih od devetih spornih dokumentov v zadevi 1372/2024/OAM;
- je odobrilo delni dostop do petih od sedmih spornih dokumentov v zadevi 2219/2024/OAM, do katerih je Europol predhodno v celoti zavrnil dostop javnosti.
43. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da so izmenjave med Europolom in Thornom zelo kratka elektronska sporočila, izmenjana v okviru dejavnosti Europola za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok.
44. Za dele, ki jih Europol še naprej zavrača, se je skliceval na iste izjeme, kot so bile navedene v njegovih prvotnih in potrdilnih sklepih. Europol se je zlasti oprl na varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost, v smislu varovanja zaupanja in sodelovanja s partnerji Europola. Sklicevala se je tudi na varstvo poslovnih interesov pravne osebe v smislu prikrivanja informacij v zvezi z intelektualno lastnino in na varstvo postopka odločanja Europola v zvezi z razpravami o nekaterih tehnoloških orodjih in projektih.
45. V zvezi s preostalimi redigiranji varuhinja človekovih pravic meni, da stališče Europola, da so nekatera od teh redigiranj zajeta v izjemi glede javne varnosti, ni očitno napačno. Vendar varuh človekovih pravic še vedno ni prepričan, da se Europol opira na druge izjeme, zlasti na zaščito poslovnih interesov. Vendar ugotavlja, da so redigiranja, ki jih zajema ta izjema, zelo omejena in ne upravičujejo nadaljnjega obravnavanja zadeve.
46. Varuhinja človekovih pravic na koncu pozdravlja dejstvo, da je Europol odobril širši delni dostop do dokumentov, vendar ugotavlja, kot je opisano zgoraj, da ni prepričana, da se Europol pri nekaterih dokumentih še naprej zanaša na izjeme glede odločanja in poslovnega interesa. Poleg tega je Europol kljub njeni posebni zahtevi, naj podrobno pojasni, kako bi razkritje preostalih redigiranih informacij ogrozilo enega ali več interesov iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001, zagotovil le zelo omejena dodatna pojasnila.
47. Europol je zato le delno sprejel predloge rešitev. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic opozarja Europol na predlog za izboljšanje, ki ga je nedavno podala v okviru druge preiskave pri Europolu.[24] Natančneje, varuhinja človekovih pravic je predlagala, naj Europol v vseh svojih odločitvah o zavrnitvi dostopa javnosti zagotovi zadostno obrazložitev, da bodo prosilci za dostop javnosti do dokumentov lahko razumeli, zakaj dostopa ni bilo mogoče odobriti ali bi ga bilo mogoče odobriti le delno, ob upoštevanju specifične vsebine vsakega dokumenta.
Sklepna ugotovitev
Varuh človekovih pravic na podlagi preiskav zaključi te primere z naslednjim sklepom:
Europol je s tem, ko je privolil v odobritev nadaljnjega dostopa javnosti do dokumentov, ki jih je zahteval pritožnik, delno sprejel predloge varuhinje človekovih pravic za rešitev.
Pritožnik in Europol bosta obveščena o tej odločitvi.
Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic
Strasbourg, 28. november 2025
[1] Več informacij o EMPACT je na voljo na: https://www.europol.europa.eu/crime-areas-and-trends/eu-policy-cycle-empact.
[2] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:32001R1049, ki se uporablja za Europol v skladu s Sklepom njegovega upravnega odbora z dne 13. decembra 2016: https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/documents/decision_of_the_mb_rules_applying_reg_1049_2001.pdf.
[3] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej, COM(2022) 209 final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=COM%3A2022%3A209%3AFIN.Svet se je 26. novembra 2025 dogovoril o začetku pogajanj z Evropskim parlamentom za dogovor o končni uredbi: https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2025/11/26/child-sexual-abuse-council-reaches-position-on law-protecting-children-from-online-abuse/.
[4] Člen 4(1)(b) Uredbe št. 1049/2001.
[5] Člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001.
[6] Člen 4(1)(a), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001.
[7] Prva alinea člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.
[8] Člen 4(4) Uredbe št. 1049/2001.
[9] Člen 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).
[10] Člena 1 in 10(3) PEU.
[11] Uvodna izjava 6 Uredbe št. 1049/2001.
[12] Glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 1. julija 2008, Švedska in Turco proti Svetu, C‑39/05 P in C‑52/05 P, točka 46: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-39/05&language=en, in z dne 17. oktobra 2013, Svet proti Access Info Europe, C‑280/11 P, točka 33: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-280/11&language=EN.
[13] Člen 12(2) in uvodna izjava 6 Uredbe št. 1049/2001.
[14] Sodba z dne 25. januarja 2023, De Capitani proti Svetu, zadeva T-163/21, točke 83, 85 in 93: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=269684&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=26618867.
[15] Glej na primer sodbo z dne 4. septembra 2018, ClientEarth/Komisija, zadeva C-57/16 P, točke 85, 88, 90–93: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=205322&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=3693014.
[16] Sodba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018, ClientEarth/Komisija, T-644/16: http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=203913&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=46943.
[17] Sodba z dne 27. novembra 2019, Izuzquiza in Semsrott proti Frontexu, zadeva T-31/18, točke 61–65: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=221083&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=4082546.
[18] https://www.europarl.europa.eu/legislative-train/spotlight-JD22/file-combating-child-sexual-abuse-online.
[19] V zvezi s tem glej sodbo z dne 25. januarja 2023, De Capitani/Svet, zadeva T-163/21: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=269684&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=3531724.
[20] Predlog evropske varuhinje človekovih pravic za rešitev zadeve 1372/2024/OAM, na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/solution/214483.
[21] Enako kot v opombi 17.
[22] Predlog evropske varuhinje človekovih pravic za rešitev zadeve 2219/2024/OAM, na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/solution/214484.
[23] Sodba z dne 4. septembra 2018, ClientEarth proti Komisiji, zadeva C-57/16 P, točka 84: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=205322&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=3693014.
[24] Glej sklep o zaključku postopka v zadevi 851/2024/SF, na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/214746.