Pritožnik je Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) pozval, naj javnosti omogoči dostop do izmenjav z Evropsko komisijo o predlogu uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej. Pritožnik je zahteval tudi dostop do elektronskih sporočil, ki si jih je Europol izmenjal z organizacijo, ki se ukvarja z bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu.

Europol je ugotovil, da več dokumentov spada na področje uporabe zahteve, in odobril dostop do nekaterih od njih. S tem, ko je zavrnila dostop do preostalih dokumentov in delov dokumentov, se je sklicevala na izjeme na podlagi zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov, pri čemer je trdila, da bi razkritje lahko ogrozilo zasebnost posameznikov, javno varnost, postopek odločanja in varstvo poslovnih interesov.

Varuhinja človekovih pravic je pregledala dokumente in menila, da obstajajo možnosti za nadaljnje razkritje. Europol je pozvala, naj ponovno razmisli o svojem prejšnjem stališču in omogoči čim širši dostop. Predlagala je tudi, naj Europol, kadar meni, da dostopa ni mogoče odobriti, bolje pojasni, kako bi razkritje ogrozilo zaščitene interese.

Europol je v odgovor odobril širši dostop javnosti do nekaterih dokumentov v zvezi s svojimi izmenjavami s Komisijo in organizacijo. Varuhinja človekovih pravic je to pozdravila, vendar je obžalovala, da Europol ni izkoristil priložnosti, da bi bolje pojasnil, zakaj ni bilo mogoče odobriti polnega dostopa. Preiskavo je zaključila z ugotovitvijo, da je Europol delno sprejel njen predlog rešitve.