Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je nekdanji član osebja Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU (Frontex).

2. Izvršnemu direktorju agencije Frontex je 10. avgusta 2010 predložil prošnjo za notranjo mobilnost, v kateri je med drugim pojasnil, da ga kolegi obravnavajo nevljudno in nespoštljivo. Poudaril je tudi, da se ne počuti dovolj vključenega v delo svoje ekipe, saj se njegovo delo osredotoča na zasebne zadeve njegovega nadzornika. Posledično je trpelo njegovo duševno in telesno zdravje. Prosil je za čimprejšnjo premestitev v drugo enoto ali oddelek v okviru agencije Frontex.

3. Pritožnik je 26. avgusta 2010 agenciji Frontex predložil pismo o odstopu, v katerem je poudaril, da želi s 1. novembrom 2010 zapustiti svoje delovno mesto.

4. Predsednik odbora uslužbencev agencije Frontex je v dopisu namestniku izvršnega direktorja agencije Frontex z dne 23. septembra 2010 poudaril, da pritožnik še ni prejel odgovora na njegovo zahtevo za notranjo mobilnost, in agencijo Frontex pozval, naj odgovori.

5. Naslednji dan je namestnik izvršnega direktorja pisal pritožniku in ga obvestil, da je njegova zahteva za notranjo mobilnost ostala neodgovorjena, saj je bil le nekaj dni po prejemu odobren pritožnikov odstop s 1. novembrom 2010. Zato se nadaljnji ukrepi v zvezi z njegovo notranjo mobilnostjo niso šteli za potrebne. Namestnik izvršnega direktorja je v zvezi s pismom odbora uslužbencev to stališče potrdil in navedel, da bo pritožnik zapustil agencijo Frontex v 20 delovnih dneh in da bo imel še vedno na voljo več dni dopusta, kot je preostalo število delovnih dni. Poudaril je tudi, da se je nadzornik pritožnika strinjal, da bo o vprašanjih razpravljal s pritožnikom in odborom uslužbencev, da bi pojasnil morebitne nesporazume.

6. Pritožnik je nato namestniku izvršnega direktorja predložil zahtevo, da se sestanka udeležita njegov takratni nadzornik in odbor uslužbencev. Namestnik izvršnega direktorja je 5. oktobra 2010 odgovoril, da na takem sestanku ne vidi nobene vloge. Ob tej priložnosti je namestnik izvršnega direktorja tudi izjavil, da bodo morali biti vsi nadaljnji ukrepi disciplinske narave, potem ko se bo odločil o notranji mobilnosti pritožnika. Vendar je navedel, da ne more najti razlogov za disciplinski postopek, razen če bi bile pritožnikove trditve podprte s trdnimi dokazi.

7. Pritožnik je 20. oktobra 2010 izvršnemu direktorju agencije Frontex predložil „prošnjo za pomoč v skladu s členom 24 kadrovskih predpisov“. Pritožnik se je v svojem dopisu pritožil nad svojim nekdanjim nadzornikom in nad njegovim predlogom, da se njegova pogodba ne podaljša, čeprav je bilo ocenjeno, da njegova uspešnost v celoti izpolnjuje pričakovanja glede uspešnosti. Poudaril je, da je bila ta negativna odločitev med drugim posledica njegove nepripravljenosti, da bi se ukvarjal z zasebnimi zadevami svojega nadrejenega in drugega uslužbenca. Pritožnik je navedel, da so naloge, ki mu jih je dodelil njegov nadzornik, pogosto vključevale omogočanje zasebnih zadev, kot sta organiziranje klavirskih tečajev in zagotavljanje tolmačenja za ženo njegovega nadzornika. Ko je pritožnik obvestil svojega nadzornika, da se počuti premalo vključenega v dejavnosti svoje ekipe in da njegove spretnosti in znanje niso bili v celoti izkoriščeni, je bil obtožen, da ne zagotavlja pomoči v zasebnih zadevah in s tem škoduje duhu ekipe. Navedel je tudi, da je povratne informacije od svojega nadzornika prejel le na izrecno zahtevo, nato pa ne na konstruktiven način. Poleg tega je pritožnik po tem, ko je zavrnil skrb za zasebne zadeve svojega nadzornika, zagrozil, da bo uporabil svoje stike, da bi iztiril pritožnikovo prihodnjo kariero.

8. Agencija Frontex je po dopisu pritožnika z dne 20. oktobra 2010 začela upravno preiskavo pritožnikovih trditev.

9. Agencija Frontex je 2. junija 2011 pritožnika obvestila, da na podlagi ugotovitev preiskave proti njegovemu nekdanjemu nadzorniku ni mogoče vložiti tožbe. Hkrati je agencija Frontex izjavila, da namerava organizirati dvostranski sestanek z nadzornikom pritožnika, da bi se o zadevi ustrezno razpravljalo.

10. Pritožnik je 30. avgusta 2011 varuhu človekovih pravic predložil to pritožbo.

Predmet preiskave

11. Pritožnik je v pritožbi navedel naslednje trditve in trditve.

Obtožbe:

(1) Agencija Frontex ni: (i) odgovor na pritožnikovo zahtevo za notranjo mobilnost; in (ii) sprejme nujne ukrepe, potem ko je pritožnik obvestil agencijo Frontex o tem, kar je po njegovem mnenju zloraba pooblastil in neposredne grožnje njegovega nadzornika [1].

(2) Agencija Frontex ni: (i) opravi ustrezno preiskavo dejstev, navedenih v pritožnikovi prošnji za pomoč z dne 20. oktobra 2010; in (ii) to zahtevo obravnavajo pravočasno.

(3) Agencija Frontex ni imela vzpostavljene politike za obravnavanje primerov nadlegovanja. Zato je bil pritožnik prisiljen poiskati drugo zaposlitev in sprejeti delovno mesto v nižjem razredu.

Zahtevek:

Agencija Frontex bi morala ustrezno preiskati dejstva, navedena v dopisu pritožnika z dne 20. oktobra 2010.

12. Pritožnik je v pritožbi nadalje trdil, da agencija Frontex pri zaposlovanju X in morda pri zaposlovanju uslužbenca, ki je nadomestil pritožnika, ni upoštevala veljavnih zakonskih pravil. Člen 2(4) statuta evropskega varuha človekovih pravic določa, da je treba pred vložitvijo pritožbe pri zadevni instituciji vložiti ustrezne upravne pritožbe. Ker se pritožnik v zvezi s tem vprašanjem še ni obrnil na agencijo Frontex, ga je varuh človekovih pravic 6. oktobra 2011 obvestil, da ta trditev ni dopustna. Enako je veljalo za pritožnikovo trditev, da bi mu morala agencija Frontex zagotoviti finančno nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel zaradi nove zaposlitve v nižjem razredu [2].

Preiskava

13. Varuh človekovih pravic je 6. oktobra 2011 izvršnega direktorja agencije Frontex zaprosil za mnenje o pritožbi. Hkrati je varuhinja človekovih pravic izvršnega direktorja prosila, naj svojim službam dovoli pregled spisov agencije Frontex.

14. Varuhinja človekovih pravic je pritožniku posredovala mnenje agencije Frontex in ga pozvala, naj predloži pripombe.

15. Dokumentacija agencije Frontex je bila pregledana 19. januarja 2012. Spisi agencije Frontex, ki so jih pregledale službe varuha človekovih pravic, so vsebovali spis v zvezi s pritožnikom; spis v zvezi z zaposlitvijo X; in dokumentacijo v zvezi z zaposlitvijo uslužbenca, ki nadomešča pritožnika.

16. Kopija poročila o inšpekcijskem pregledu je bila poslana agenciji Frontex, dodatna kopija pa je bila poslana pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb.

17. Pritožnik je 2. marca 2012 predložil pripombe na mnenje agencije Frontex in poročilo o inšpekcijskem pregledu.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

Uvodne ugotovitve

18. Pritožnik je v pritožbi trdil tudi, da agencija Frontex pri zaposlovanju X in morda pri zaposlovanju uslužbenca, ki je nadomestil pritožnika, ni upoštevala veljavnih zakonskih pravil. Glede na nedopustnost te trditve (glej odstavek 12 zgoraj) je varuh človekovih pravic pritožnika obvestil, da se bo na podlagi ugotovitev pregleda spisov agencije Frontex, ki ga bodo opravile njegove službe, odločil, ali obstajajo razlogi za preiskavo te zadeve na lastno pobudo.

19. Pregled spisa je pokazal, da je bilo delovno mesto, za katero je bil zaposlen X, objavljeno v nazivu AD8, rok za prijavo pa je bil 30. april 2009. V skladu z obvestilom o prostem delovnem mestu so morali kandidati imeti vsaj devet let delovnih izkušenj. Pritožnik je v elektronskem sporočilu vodji kadrovske službe z dne 21. aprila 2009 v bistvu poudaril, da je bilo z namestnikom izvršnega direktorja dogovorjeno, da se za razpisano delovno mesto zahteva šest let delovnih izkušenj, in zahteval, da se razpis prostega delovnega mesta ustrezno spremeni. Vodja kadrovske službe je v odgovoru v bistvu navedel, da je v skladu z ustreznim vzorčnim sklepom Komisije minimalno število let delovnih izkušenj za naziv AD8 devet. Vendar je vodja kadrovske službe tudi poudaril, da agencija Frontex še ni sprejela nobene odločitve. Po tem, ko je pritožnikov nadzornik potrdil pritožnikovo zgoraj navedeno elektronsko sporočilo, je bilo ponovno objavljeno obvestilo o prostem delovnem mestu, za kar je bilo tokrat potrebnih vsaj šest let delovnih izkušenj (končni datum: z dne 18. maja 2009). Ustrezna dokumentacija je vsebovala tudi sklep izvršnega direktorja o merilih, ki se uporabljajo za zaposlitev začasnih uslužbencev (z dne 27. marca 2006). V skladu s členom 2 navedenega sklepa se za razred AD8 zahteva vsaj šest let delovnih izkušenj. Inšpekcijski pregled je tudi pokazal, da je bil 23. novembra 2009 sprejet sklep izvršnega direktorja o določitvi postopka za zaposlovanje in uporabo začasnih uslužbencev. V skladu s členom 5 navedenega sklepa je minimalno število let delovnih izkušenj, zahtevanih za razred AD8, devet.

20. Inšpekcijski pregled je pokazal, da je bilo po objavi ponovno objavljenega razpisa prostega delovnega mesta na razgovor povabljenih sedem kandidatov. X je bilo ponujeno oglaševano delovno mesto, dva kandidata pa sta bila uvrščena na rezervni seznam. Preučitev prijavne dokumentacije, ki jo je predložil X, je pokazala, da izpolnjuje pogoj glede delovnih izkušenj, ki je bil opredeljen v razpisu za prosto delovno mesto, kot je bil ponovno objavljen.

21. Kar zadeva zaposlitev uslužbenca, ki je nadomestil pritožnika, je pregled pokazal, da nobeden od kandidatov, izbranih z rezervnega seznama agencije Frontex, ni bil zainteresiran za sodelovanje na razgovorih, zato je bilo odločeno, da se ponovno uporabi nabor kandidatov, ki so se leta 2009 prijavili za delovno mesto, ki ga je pozneje zapolnil pritožnik. Agencija Frontex je v ožji izbor uvrstila sedem kandidatov iz tega nabora. Po pisnih preizkusih in razgovorih novembra 2010 je bilo enemu od kandidatov z ožjega seznama ponujeno delovno mesto, drugi pa je bil uvrščen na rezervni seznam.

22. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da je bilo pred imenovanjem X prosto delovno mesto za isto delovno mesto, za katero je bil zaposlen Y in za katero so zahtevane delovne izkušnje trajale devet let. Pritožnik je menil, da oglaševanje istega delovnega mesta v istem razredu, ki zahteva drugačne delovne izkušnje, ni upravičeno. Sklenil je, da zaposlitev X pomeni očiten primer favoriziranja, saj je njegov nekdanji nadzornik zaposlil osebnega prijatelja, ki ni izpolnjeval pogojev za delovno mesto AD8.

23. V zvezi z zaposlitvijo člana osebja, ki ga nadomešča, je pritožnik opozoril, da je cilj zaposlovanja začasnih uslužbencev zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne osebe, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic EU. Pritožnik je menil, da kandidati, povabljeni leta 2010, prej niso bili povabljeni na razgovor in zato niso bili uvrščeni na rezervni seznam uspešnih kandidatov. Po njegovem mnenju ni bilo pregledno in objektivno povabiti na razgovor, da bi zapolnili prosto delovno mesto, ki se je pojavilo leta 2010, kandidati, ki so se leta 2009 prijavili na drugo delovno mesto z enakim profilom, vendar niso bili izbrani.

24. V zvezi z imenovanjem g. X. varuh človekovih pravic opozarja, da se v skladu s členom 2 Sklepa izvršnega direktorja z dne 27. marca 2006 o merilih, ki se uporabljajo za zaposlitev začasnih uslužbencev, za delovna mesta v razredu AD8 zahteva vsaj šest let delovnih izkušenj. Pritožnik ni zanikal, da se ta sklep uporablja za postopek zaposlovanja, ki je privedel do zaposlitve X, in da je bil pozneje spremenjen le tako, da je bilo za razred AD8 zagotovljenih najmanj devet let delovnih izkušenj. Agencija Frontex je lahko na podlagi navedenega sklepa izvršnega direktorja prosto določila, da število zahtevanih delovnih izkušenj znaša šest let. Glede na ta pravni položaj si stališče pritožnika, da X ni imel dovolj izkušenj, ker ni imel devet let poklicnih izkušenj, ne zasluži preiskave. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni predložil podrobnejših informacij v zvezi z zaposlitvijo gospoda Y, na katere se je skliceval v svojih pripombah. Glede na to, da se navedeni sklep nanaša le na minimalne zneske, se vsekakor zdi, da ima agencija Frontex določeno diskrecijsko pravico pri določanju števila zahtevanih let delovnih izkušenj. Opozoriti je treba tudi, da pri preučitvi dokumentacije o zaposlitvi ni bil ugotovljen noben element, ki bi podpiral stališče pritožnika, da je zaposlitev X primer favoriziranja.

25. V zvezi z zaposlitvijo pritožnikovega naslednika varuh opozarja, da se v skladu s členom 82(1) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti [3] (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev) pogodbeni uslužbenci izberejo na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic in brez razlikovanja glede na rasno ali etnično poreklo, politično, filozofsko ali versko prepričanje, starost ali invalidnost, spol ali spolno usmerjenost ter brez sklicevanja na njihov zakonski stan ali družinske razmere. Člen 82(6) Pogojev za zaposlitev določa, da vsaka institucija po potrebi sprejme splošne določbe o postopkih zaposlovanja pogodbenih uslužbencev. Kolikor je znano varuhinji človekovih pravic, agencija Frontex ni sprejela določb o postopkih za zaposlovanje pogodbenih uslužbencev. Pritožnik sicer pravilno poudarja, da kandidati, povabljeni leta 2010, prej niso bili povabljeni in zato niso bili uvrščeni na rezervni seznam uspešnih kandidatov, vendar je med pregledom postalo jasno, da nobeden od kandidatov z rezervnega seznama ni bil na voljo za razgovor. V teh okoliščinah se je agencija Frontex odločila, da se bo oprla na nabor kandidatov iz izbirnega postopka za leto 2009. Pritožnik v svoji pritožbi in pripombah na mnenje agencije Frontex ni pojasnil svojega stališča, da praksa agencije Frontex ni v skladu s pogoji za zaposlitev. Prav tako spis, ki so ga pregledale službe varuha človekovih pravic, ni vseboval elementov, ki bi kazali na to, da agencija Frontex v zvezi s tem ni upoštevala veljavnih zakonskih pravil.

26. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ni razlogov za preiskavo na lastno pobudo v zvezi z zgoraj navedeno trditvijo pritožnika. Kljub temu lahko pritožnik svojo trditev ponovno predloži varuhu človekovih pravic, potem ko je pri agenciji Frontex uporabil ustrezne upravne pristope.

A. Domnevna odsotnost odgovora na prošnjo za notranjo mobilnost

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

27. Pritožnik je trdil, da agencija Frontex ni odgovorila na njegovo zahtevo za notranjo mobilnost.

28. Agencija Frontex je v svojem mnenju navedla, da je izvršni direktor 10. avgusta 2010 prejel pritožnikovo prošnjo za notranjo mobilnost. Vendar je pritožnik 26. avgusta 2010 v 16 dneh od prejema tega dopisa poslal nov dopis, v katerem je z dvomesečnim odpovednim rokom podal odstop z delovnega mesta. Odstop naj bi začel veljati 1. novembra 2010. Pritožnik je v tem dopisu navedel, da je bil razlog za njegov odstop potreba po napredovanju v karieri. Izvršni direktor je odobril odstop pritožnika in glede na to, da se bliža prekinitev pritožnikove pogodbe, ni sprejel nadaljnjih ukrepov v zvezi z njegovo zahtevo za notranjo mobilnost.

29. Predstavniki varuhinje človekovih pravic so med pregledom spisov agencije Frontex poudarili, da v spisu ni sledu o tem, kako je agencija Frontex obravnavala pritožnikovo zahtevo za notranjo mobilnost. Predstavniki agencije Frontex so v odgovoru navedli, da je agencija Frontex dejavno obravnavala to zahtevo in da je pripravljala sklep. Vendar je pritožnikovo zahtevo za notranjo mobilnost nadomestilo njegovo poznejše pismo o odstopu, ki ga je poslal 16 dni po svoji zahtevi za notranjo mobilnost. Predstavniki varuha človekovih pravic so vprašali tudi, ali je bil pritožnik obveščen v skladu s tem. Predstavniki agencije Frontex so v odgovoru pojasnili, da v zvezi s tem ni bilo izmenjave elektronskih sporočil. Vendar je najverjetneje prišlo do pogovora med pritožnikom in namestnikom izvršnega direktorja. Predstavniki agencije Frontex so pojasnili, da namestnik izvršnega direktorja in izvršni direktor izvajata politiko „odprtih vrat“. Neformalne izmenjave med pritožnikom in namestnikom izvršnega direktorja je poleg tega olajšalo dejstvo, da sta bila njuna urada zelo blizu drug drugemu. Predstavniki agencije Frontex so dodali, da je pritožnik kljub pravici do letnega dopusta ostal na svojem delovnem mestu do zadnjega dne pogodbe.

30. Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da njegova zahteva za notranjo mobilnost ni bila upoštevana, saj ni prejel odgovora na svoj dopis ali vabila na sestanek. Ko je zaprosil za sestanek z namestnikom izvršnega direktorja, predsednikom odbora uslužbencev in njegovim nekdanjim nadzornikom, ga je namestnik izvršnega direktorja obvestil, da na takem sestanku ne vidi vloge zase. Čeprav se je večkrat obrnil na vodjo kadrovske službe, ni bil obveščen o nobenem ukrepu v zvezi s svojo prošnjo za notranjo mobilnost. Dodal je, da je ostal v agenciji Frontex do zadnjega dne pogodbe iz finančnih razlogov, saj je bil upravičen do nadomestila za neizrabljen dopust.

Ocena varuha človekovih pravic

31. Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da vprašanje, ali bi pritožnik lahko izkoristil dopust v obdobju po datumu, ko je predložil pismo o odstopu, ni pomembno pri presoji, ali je agencija Frontex odgovorila na pritožnikovo zahtevo.

32. Agencija Frontex je med preiskavo navedla, da v zvezi z zahtevo pritožnika niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi, saj se bliža prekinitev njegove pogodbe. Predstavniki agencije Frontex so med inšpekcijskim pregledom poleg tega poudarili, da je bil pritožnik o stališču agencije najverjetneje obveščen drugače kot z dopisom.

33. Člen 14(1) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev določa, da vsak dopis ali pritožba, naslovljena na institucijo, v dveh tednih prejme potrdilo o prejemu, razen če je v tem roku mogoče poslati vsebinski odgovor. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da je morala agencija Frontex v tem primeru na podlagi načel dobrega upravljanja pritožnika pravočasno obvestiti, da je prejela njegovo zahtevo, da jo bo ocenila in da ga bo nato obvestila o izidu svoje ocene. Poleg tega bi morala agencija Frontex na podlagi teh načel pritožnika obvestiti, da po prejemu njegovega pisma o odstopu meni, da ni potrebe po nadaljnjih ukrepih v zvezi z njegovo zahtevo.

34. Vendar v obravnavani zadevi agencija Frontex pritožniku ni predložila potrdila o prejemu niti ga ni pisno obvestila o svojem stališču, da je po njenem mnenju njegovo odstopno pismo nadomestilo njegovo zahtevo za notranjo mobilnost. V danih okoliščinah je treba upoštevati, da bi bila potrebna še posebej skrbna obravnava pritožnikovega dopisa, saj je pritožnik v njem opisal, kar je očitno dojemal kot primere nadlegovanja s strani svojega takratnega nadzornika. Še toliko bolj bi bilo očitno razumno pritožnika pravočasno obveščati o vseh spremembah v zvezi z njegovo zahtevo.

35. Varuh človekovih pravic meni, da sklicevanje agencije Frontex na neformalne stike v zvezi z obravnavo pritožnikove zahteve, do katerih je morda prišlo med njim in namestnikom izvršnega direktorja, ni prepričljivo. Tudi če bi do takih stikov dejansko prišlo, Frontexa ne bi mogli razbremeniti dolžnosti, da odgovori na pritožnikovo zahtevo.

36. Vendar je namestnik izvršnega direktorja agencije šele 24. septembra 2010 in po pismu predsednika odbora uslužbencev z dne 23. septembra 2010 pritožnika obvestil o stališču agencije Frontex. Navedel je, da izvršni direktor ni odgovoril na pismo pritožnika, saj je „le nekaj dni po tem, ko ga je prejel, odobril vaš odstop s 1. novembrom 2010, zato se mu ni zdelo potrebno sprejeti nadaljnjih ukrepov v zvezi z notranjo mobilnostjo, ob upoštevanju, da boste kmalu zapustili organizacijo“. Iz tega sledi, da je agencija Frontex pritožnika obvestila o svojem stališču glede njegove zahteve za notranjo mobilnost skoraj 1,5 meseca po tem, ko je pritožnik poslal to zahtevo. Res je, da čas, potreben za odgovor pritožniku, sam po sebi ni predolg, zlasti če upoštevamo, da je pritožnik svojo zahtevo poslal 10. avgusta 2010, to je v času, ko bi moral računati na zmanjšano število pisarniških dejavnosti. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da iz vsebine pritožnikove zahteve izhaja, da je bila zadeva nujna. Poleg tega je treba opozoriti, da je pritožnik zahteval prenos "čim prej ". Varuhinja človekovih pravic meni, da bi se morala agencija Frontex v takih okoliščinah odzvati veliko hitreje.

37. Glede na to, da je bil pritožnik 24. septembra 2010 obveščen o stališču agencije Frontex glede vsebine njegove zahteve za notranjo mobilnost, varuhu človekovih pravic ni treba obravnavati vprašanja, ali je bil namestnik izvršnega direktorja upravičen, da se vzdrži sodelovanja na sestanku s pritožnikom.

38. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da agencija Frontex ni pravočasno odgovorila na pritožnikovo zahtevo za notranjo mobilnost. Ta napaka pomeni nepravilnost. Čeprav je bil pritožnik do zdaj obveščen o stališču agencije Frontex v zvezi z njegovo zahtevo za notranjo mobilnost, varuh človekovih pravic meni, da je primerno podati kritično pripombo.

B. Domnevna opustitev ustrezne preiskave in s tem povezan zahtevek

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

39. Pritožnik je trdil, da agencija Frontex ni: (i) ustrezno razišče dejstva, navedena v njegovi prošnji za pomoč z dne 20. oktobra 2010; (ii) pravočasno obravnava to zahtevo; in (iii) sprejme nujne ukrepe. Trdil je, da je agenciji Frontex predložil trdne dokaze o zlorabi pooblastil in nespoštovanju ter o posledičnih posledicah za njegovo zdravje. Menil je, da je bila preiskava, ki jo je izvedla agencija Frontex, zaradi tesnega odnosa njegovega nekdanjega nadzornika z višjim vodstvom pristranska, in pozval k sprejetju ustreznih disciplinskih ukrepov. Pritožnik je poleg tega poudaril, da štirimesečni rok za odgovor na njegov dopis ni bil upoštevan, saj je odgovor prejel šele 2. junija 2011. V zvezi z domnevnim nesprejetjem nujnih ukrepov agencije Frontex, potem ko jo je opozoril na težave, s katerimi se sooča, je poudaril, da se je avgusta 2010 zdravil proti tresenju, ki ga povzroča ekstremni stres. Pritožnik je trdil, da bi morala agencija Frontex ustrezno preiskati dejstva, navedena v njegovem dopisu z dne 20. oktobra 2010.

40. Agencija Frontex je v svojem mnenju navedla, da se je na pritožbo pritožnika z dne 20. oktobra 2010 odzvala tako, da je 26. oktobra 2010 začela uradno upravno preiskavo in za njeno izvedbo imenovala neodvisnega preiskovalca. Ta preiskava je bila zaključena 18. marca 2011, nato pa je izvršni direktor 6. maja 2011 sprejel končno odločitev. Agencija Frontex je poudarila, da je ta odločitev temeljila na ugotovitvah poročila, ki ga je pripravil navedeni preiskovalec, in na zaslišanju med nekdanjim nadzornikom pritožnika in namestnikom izvršnega direktorja, ki je potekalo 6. aprila 2011. V končni odločitvi je bilo navedeno, da na podlagi Priloge IX h Kadrovskim predpisom proti pritožnikovemu nekdanjemu nadzorniku ni mogoče vložiti tožbe.

41. Agencija Frontex je v zvezi z domnevnim nesprejetjem nujnih ukrepov trdila, da je pritožnik 20. oktobra 2010 vložil pritožbo zoper svojega nekdanjega nadzornika. Agencija Frontex je opozorila, da naj bi bil 31. oktober 2010 zadnji dan pritožnikovega dela v agenciji, in menila, da glede na potrebo po ustrezni preučitvi primera v skladu z načeli dobrega upravljanja, določenimi v Evropskem kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev, in veljavnimi določbami kadrovskih predpisov ni mogoče zagotoviti „celovite in zanesljive ocene v tako kratkem času“.

42. Glede na navedeno je agencija Frontex sklenila, da je ustrezno upoštevala vse razpoložljive pravne postopke v skladu z načeli dobrega upravljanja in kadrovskimi predpisi.

43. Pregled spisov agencije Frontex je pokazal, da je spis v zvezi s pritožnikom med drugim vseboval 28-stransko poročilo „v skladu s sklepom izvršnega direktorja o začetku notranje preiskave z dne 26. oktobra 2010“(v nadaljnjem besedilu: poročilo). V poročilu je navedeno, da je njegov namen opredeliti vsa dejstva in zaporedje dogodkov, povezanih s pritožnikovo prošnjo za pomoč, vloženo pri agenciji Frontex 20. oktobra 2010, ter ustrezna pravna vprašanja. Poročilu je priloženih 20 prilog, v katerih so zabeležena pričevanja in izjave, ki jih je zbral notranji preiskovalec, ki ga je imenovala agencija Frontex. Priloge vključujejo izjave pritožnika (podpisan januarja 2011) in njegovega nekdanjega nadzornika. Poročilo temelji na zbranih izjavah in pričevanjih ter jih umešča v kontekst različnih obtožb, ki jih je pritožnik navajal proti svojemu nekdanjemu nadzorniku. Poročilo zaključuje z navedbo, da merila iz člena 12a Kadrovskih predpisov, ki določa opredelitev "psihičnega nadlegovanja", niso bila v celoti izpolnjena, vendar je mogoče pojasnjena dejstva razlagati kot dokaz o močnem navzkrižju znakov in pričakovanj ter morda tudi o slabem upravljanju.

44. Inšpekcijski pregled je tudi pokazal, da je bilo poročilo poslano nekdanjemu nadzorniku pritožnika, da poda pripombe. Ta je 17. marca 2011 predložil pripombe, v katerih je izrazil nestrinjanje z več dejanskimi ugotovitvami in med drugim podvomil o pravni podlagi za notranjo preiskavo. Agencija Frontex je 18. marca 2011 nekdanjega nadzornika pritožnika obvestila, da so bile njegove pripombe v celoti dodane poročilu, ki je tako postalo dokončno. Istega dne je bil pritožnikov nekdanji nadzornik obveščen tudi, da bo povabljen na sestanek z namestnikom izvršnega direktorja. Iz spisa je bilo razvidno, da je ta sestanek potekal 6. aprila 2011 in da je bil zapisnik tega sestanka 8. aprila 2011 poslan nekdanjemu nadzorniku pritožnika.

45. Inšpekcijski pregled je tudi pokazal, da je namestnik izvršnega direktorja 29. aprila 2011 izvršnemu direktorju priporočil, naj primer zaključi, saj proti nekdanjemu nadzorniku pritožnika ni bilo mogoče vložiti tožbe. Hkrati je namestnik izvršnega direktorja izvršnemu direktorju priporočil, naj organizira dvostranski sestanek z nekdanjim nadzornikom pritožnika, da bi z njim razpravljal o občutljivosti tovrstnih primerov. Izvršni direktor je 6. maja 2011 sprejel sklep v skladu s priporočili namestnika izvršnega direktorja. Pritožnik je bil o tej odločitvi obveščen 2. junija 2011. Obveščen je bil tudi, da bodo vsi dokumenti v zvezi z upravno preiskavo vloženi v spis agencije Frontex o upravnih preiskavah in disciplinskih postopkih.

46. Predstavniki varuha človekovih pravic so med pregledom zahtevali, da se jih obvesti o postopkovnih pravilih, v skladu s katerimi je bilo poročilo pripravljeno. Predstavniki agencije Frontex so odgovorili, da je bilo poročilo pripravljeno v skladu z ustreznimi določbami Kadrovskih predpisov, zlasti Prilogo IX. Predstavniki varuhinje človekovih pravic so zahtevali tudi, da se jih obvesti o podlagi, na kateri je bil izbran član osebja agencije Frontex, zadolžen za pripravo poročila. Predstavniki agencije Frontex so v odgovoru pojasnili, da se je v času priprave poročila zadevni uslužbenec (i) šele pred kratkim pridružil agenciji Frontex ter da se lahko pričakuje, da bo nepristranski in nepristranski, saj ne pozna pritožnika in njegovega nadzornika; (ii) imajo pravno izobrazbo in poklicne izkušnje v postopkih, povezanih z nadlegovanjem; in (iii) je imela kot nova uslužbenka na voljo dovolj časa, da se osredotoči na to nalogo.

47. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da želi vedeti, zakaj merilo iz člena 12a Kadrovskih predpisov v njegovem primeru ni bilo v celoti izpolnjeno. Trdil je, da je v dopisu z dne 20. oktobra 2010 predložil „dokaze o neprimernem ravnanju mojega nekdanjega nadzornika, ki se je med trajanjem moje pogodbe ponavljalo ter je vključevalo govorjen in pisan jezik, ki je spodkopal mojo integriteto, dostojanstvo in psihološko integriteto. Predložil sem dokaze o več izmenjavah elektronske pošte in dokumentih, pričevanjih in zdravniškem poročilu.

48. Pritožnik je tudi navedel, da sta namestnik izvršnega direktorja in njegov nekdanji nadzornik prijatelja, ki sta se poznala, še preden sta delala v agenciji Frontex. Zato naj ne bi bilo primerno in naj bi dokazovalo pristranskost in pristranskost, da bi med njima potekal dvostranski sestanek. Po mnenju pritožnika bi moral namestnik izvršnega direktorja razglasiti navzkrižje interesov. Pritožnik je sklenil, da je bil žrtev psihičnega nadlegovanja in da bi bilo treba izvesti ustrezno preiskavo. Poleg tega je zahteval disciplinske ukrepe proti svojemu nekdanjemu nadzorniku.

Ocena varuha človekovih pravic

Uvodne ugotovitve

49. Pritožnik je v pritožbi med drugim trdil, da Frontex ni ustrezno preiskal dejstev, navedenih v njegovi prošnji za pomoč z dne 20. oktobra 2010. Varuh človekovih pravic se mora zato pri ocenjevanju tega vprašanja odločiti, ali je agencija Frontex izvedla ustrezno preiskavo ali ne. Vendar je treba poudariti, da taka presoja, ki je v bistvu postopkovne narave, ne vključuje presoje vsebinskega izida preiskave agencije Frontex.

50. Pritožnik je v svojih pripombah izrazil tudi nestrinjanje z vsebinskim izidom preiskave agencije Frontex in postavil vprašanje v zvezi s pravno presojo dejstev, izpostavljenih v njegovi prošnji za pomoč. Iz razloga, navedenega v prejšnjem odstavku, vsebinski vidik Frontexove ocene pritožnikovega primera ni del te preiskave. Poleg tega se zdi, da pritožnik Frontexu še ni predložil vprašanj, navedenih v njegovih pripombah. Zlasti se ne zdi, da bi pritožnik vprašanje v zvezi s pravno presojo dejstev že postavil agenciji Frontex. V teh okoliščinah bi lahko pritožnik razmislil o tem, da bi se obrnil na agencijo Frontex in zahteval dodatna pojasnila.

Ocenjevanje

51. Kot je bilo navedeno zgoraj, se pritožnikova trditev, ki se tukaj pregleduje, nanaša na tri različne vidike, in sicer, ali je agencija Frontex (i) ustrezno preiskala njegovo prošnjo za pomoč z dne 20. oktobra 2010; (ii) pravočasno obravnavalo to zahtevo; in (iii) sprejela nujne ukrepe. Varuh človekovih pravic bo zaporedoma obravnaval vsakega od teh treh vidikov.

Ali je agencija Frontex izvedla ustrezno preiskavo

52. Med preiskavo je postalo jasno, da je agencija Frontex po prejemu pritožnikove prošnje za pomoč začela upravno preiskavo na podlagi Priloge IX h Kadrovskim predpisom. V ta namen je izvršni direktor imenoval notranjega preiskovalca, ki je po zbiranju izjav in pričevanj pripravil izčrpno poročilo, vključno s pravno oceno tako ugotovljenih dejstev. Pregled spisa, ki so ga opravile službe varuha človekovih pravic, je potrdil, da je agencija Frontex poskrbela za imenovanje preiskovalca, ki zagotavlja zadostna jamstva glede neodvisnosti in strokovnega znanja. Poročilo, ki ga je pripravil neodvisni preiskovalec in so ga pregledale službe varuha človekovih pravic, je pokazalo, da so bile med notranjo preiskavo zaslišane osebe, ki so vedele ali bi lahko vedele za pritožnikov primer, in so zaprosile za pričanje. Iz poročila je razvidno tudi, da je poskušalo z zbiranjem zgoraj navedenih izjav in pričevanj pojasniti pritožnikove obtožbe zoper njegovega nekdanjega nadzornika. Nazadnje je bila v poročilu opravljena pravna ocena dejstev, ki jih je predložil pritožnik, obravnavano pa je bilo tudi vprašanje, ali gre pri pritožnikovem primeru za psihično nadlegovanje, pri čemer je bil odgovor na to vprašanje na koncu nikalen.

53. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik podvomil tudi o tem, ali je bila preiskava brez vpliva njegovega nekdanjega nadzornika. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je med pregledom spisa izkazalo, da je pritožnikov nekdanji nadzornik izpodbijal pravno podlago preiskave in kritiziral številne dejanske ugotovitve iz osnutka poročila. Varuh opozarja, da so bile ustrezne pisne izjave nekdanjega nadzornika pritožnika priložene poročilu, vendar nikakor niso vplivale na sklepe iz poročila. Pritožnik je v svojih pripombah tudi posebej kritiziral dejstvo, da sta namestnik izvršnega direktorja in njegov nekdanji nadzornik prijatelja, in trdil, da bi bilo prav zato dvostransko srečanje med njima neprimerno in bi povzročilo navzkrižje interesov. Varuh človekovih pravic težko presodi, ali so v tem primeru res obstajali osebni razlogi, ki bi lahko vzbudili dvom o nepristranskosti namestnika izvršnega direktorja in povzročili navzkrižje interesov. V vsakem primeru pa varuhinja človekovih pravic meni, da je bilo priporočilo namestnika izvršnega direktorja izvršnemu direktorju, naj zaključi zadevo, popolnoma v skladu z ugotovitvami iz poročila, ki ga je pripravil neodvisni preiskovalec.

54. Čeprav se zdi, da se pritožnik ne strinja z vsebinsko oceno iz poročila, ki je bilo podlaga za odločitev izvršnega direktorja z dne 6. maja 2011 (glej odstavek 50 zgoraj), varuh človekovih pravic glede na te okoliščine nima podlage za dvom, da je bila izvedena ustrezna preiskava pritožnikove prošnje za pomoč. Glede na zgoraj navedene okoliščine varuh človekovih pravic ne najde razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom zadeve.

Ali je agencija Frontex zahtevo obravnavala pravočasno

55. Pri obravnavi tega vidika bi bilo treba razlikovati med časom, ki ga je agencija Frontex vzela (i) za začetek preiskave v zvezi s pritožnikovo prošnjo za pomoč, in (ii) za zaključek te preiskave.

56. V zvezi s prvim vidikom je treba opozoriti, da je pritožnik svojo zahtevo predložil 20. oktobra 2010. Izvršni direktor se je 26. oktobra 2010 odločil začeti notranjo preiskavo. Agencija Frontex je tako ukrepala v dneh od prejema pritožnikove zahteve.

57. V zvezi z drugim vidikom ni jasno, kdaj natančno je neodvisni preiskovalec po sklepu izvršnega direktorja z dne 26. oktobra 2010 začel pripravljati poročilo. Vendar ni sporno, da je bilo poročilo dokončano 18. marca 2011. Po sestanku namestnika izvršnega direktorja z nekdanjim nadzornikom pritožnika in naknadnem priporočilu izvršnemu direktorju aprila 2011 je slednji 6. maja 2011 sprejel odločitev. Ob upoštevanju obsega poročila in ukrepov, sprejetih po zaključku tega poročila, varuhinja človekovih pravic meni, da je agencija Frontex očitno nenehno in vztrajno napredovala v zvezi s pritožnikovim primerom. Poleg tega je iz spisa razvidno, da je pritožnika na podlagi njegovih zahtev redno obveščala o stanju preiskave.

58. Pritožnik je v pritožbi in pripombah menil, da bi morala agencija Frontex o njegovem primeru odločiti v štirih mesecih od prejema njegove zahteve. Ni sporno, da je bil namen pritožnikove zahteve zagotoviti, da Frontex začne upravno preiskavo. Čeprav je res, da člen 90(2) Kadrovskih predpisov v zvezi s pritožbami, vloženimi v skladu z navedenim členom, določa, da organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih od datuma vložitve pritožbe, se ta rok ne uporablja za posebno zahtevo pritožnika, ki ni bila pritožba v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da v zvezi s tem vidikom zadeve ni bilo nepravilnosti.

Ali je agencija Frontex sprejela nujne ukrepe

59. V pritožbi, ki jo je vložil 20. oktobra 2010, je navedel, da želi vložiti uradno pritožbo zoper svojega nadzornika.

60. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni izrecno zahteval, naj agencija Frontex sprejme nujne ukrepe. Varuhinja človekovih pravic razume stališče agencije Frontex, da ni mogla sprejeti nujnih ukrepov, saj obdobje med datumom pritožnikove prošnje za pomoč in njegovim zadnjim dnem dela v agenciji ni omogočilo zaključka ustrezne obravnave. Čeprav je varuhinja človekovih pravic pripravljena sprejeti, da popolne preiskave ne bi bilo mogoče zaključiti v tem roku (glej točke od 52 do 54 zgoraj), to agenciji Frontex očitno ni onemogočilo sprejetja nujnih ukrepov, če bi bili ti potrebni.

61. Varuh človekovih pravic meni, da mora institucija, tudi če ni posebne zahteve za nujne ukrepe, preučiti, ali bi bilo treba v posebnih okoliščinah danega primera take ukrepe sprejeti na lastno pobudo, na primer v primeru domnevnega nadlegovanja, ki povzroči resno zdravstveno stanje. Pritožnik je trdil, da so mu avgusta 2010 predpisali antidepresive. Čeprav varuh človekovih pravic ne more sprejeti stališča o resnosti pritožnikovega zdravstvenega stanja v tistem času, ugotavlja, da se zdi, da zdravnik, s katerim se je posvetoval, pritožnika ni razglasil za nezmožnega za delo. Varuh človekovih pravic v vsakem primeru ugotavlja, da pritožnik sam priznava, da je imel možnost izrabiti letni dopust, vendar se je odločil, da bo za agencijo Frontex delal do konca oktobra 2010.

62. V teh okoliščinah je stališče agencije Frontex, da je primerno, da se ne sprejmejo nujni ukrepi, razumno.

V zvezi s pritožnikovo trditvijo

63. Varuh človekovih pravic glede na svoje zgornje ugotovitve (glej odstavke 52–54 zgoraj) meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave pritožnikove trditve, da bi morala agencija Frontex začeti ustrezno preiskavo. Vendar se lahko pritožnik v skladu z zgornjimi ugotovitvami varuhinje človekovih pravic iz odstavka 50 obrne na agencijo Frontex, če se ne strinja z vsebinskim izidom njene notranje preiskave.

C. Domnevno pomanjkanje politike za obravnavanje primerov nadlegovanja

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

64. Pritožnik je trdil, da Frontex nima vzpostavljene politike za obravnavanje primerov nadlegovanja. Zaradi tega je bil prisiljen iskati drugo službo in sprejeti delovno mesto v nižjem razredu.

65. Agencija Frontex je v svojem mnenju poudarila, da je pripravljena izboljšati svoje postopke, in pojasnila, da se je odločila vzpostaviti notranjo politiko, namenjeno posebej obravnavanju nadlegovanja v agenciji. Agencija Frontex je navedla, da je v skladu z veljavnimi postopki Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP) in Evropski komisiji predložila osnutek politike proti nadlegovanju ter trenutno čaka na mnenje ENVP in soglasje Komisije. Agencija Frontex je dodala, da je tovrstna politika zelo nov koncept v agencijah EU in da jo ima le zelo malo agencij.

66. Pregled dokumentacije agencije Frontex je pokazal, da je agencija 16. januarja 2012 Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predložila revidiran osnutek priročnika o politiki proti nadlegovanju in izbiri zaupnih svetovalcev. V skladu z osnutkom priročnika je politika proti nadlegovanju „neformalni postopek“. V danih okoliščinah je eden od predstavnikov agencije Frontex poudaril, da se pritožnik, tudi če bi takrat obstajal, ne bi mogel sklicevati na politiko proti nadlegovanju, saj se je odločil vložiti uradno pritožbo pri izvršnem direktorju.

67. Pritožnik se v svojih pripombah ni vrnil k temu vidiku svoje pritožbe.

Ocena varuha človekovih pravic

68. V zvezi s prvim vidikom, navedenim v pritožnikovi trditvi, ni sporno, da Frontex v času, ko je pritožnik predložil svojo zahtevo za notranjo mobilnost in svoj poznejši odstop, ni imel notranje politike, namenjene obravnavanju primerov nadlegovanja. Hkrati varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je agencija Frontex od takrat sprejela ukrepe za sprejetje take politike in v ta namen začela dialog z ENVP.

69. Pri preučevanju drugega vidika, izpostavljenega v pritožnikovi trditvi, ki se tukaj pregleduje, mora varuh človekovih pravic oceniti, ali je moral pritožnik zaradi odsotnosti navedene politike v ustreznem trenutku poiskati drugo delovno mesto in sprejeti delovno mesto v nižjem razredu.

70. Varuhinja človekovih pravic najprej ugotavlja, da so predstavniki agencije Frontex med inšpekcijskim pregledom poudarili neformalno naravo take politike in menili, da se pritožnik, tudi če bi takrat obstajala, nanjo ne bi mogel sklicevati, saj se je odločil vložiti uradno pritožbo pri izvršnem direktorju. Varuh človekovih pravic meni, da to stališče ni prepričljivo, saj temelji na predpostavki, da bi se pritožnik odločil vložiti uradno pritožbo, tudi če bi obstajali neformalni postopki. Vendar je jasno, da pritožnik brez neformalnih postopkov v bistvu ni imel druge izbire, kot da uporabi formalna sredstva.

71. Varuh človekovih pravic kljub temu ugotavlja, da je pritožnik 10. avgusta 2010 vložil prošnjo za notranjo mobilnost in zahteval „čimprejšnjo premestitev“. Iz predloženih dokumentov je razvidno, da je agencija Frontex njegovo zahtevo prejela istega dne. Varuh na podlagi vsebine pritožnikove zahteve razume, da je moral pritožnik presoditi, da je težave na njegovem delovnem mestu mogoče rešiti s premestitvijo v drug oddelek.

72. Pritožnik je 26. avgusta 2010 predložil pismo o odstopu. Čeprav je pritožnik upravičeno domneval, da bo Frontex obravnaval njegovo zahtevo za notranjo mobilnost in ga o izidu obvestil v razumnem roku, v vsakem primeru pa v roku iz člena 90(1) Kadrovskih predpisov [4], varuh človekovih pravic meni, da je v času, ko je pritožnik poslal pismo o odstopu, poteklo le enajst delovnih dni od prejema njegove zahteve s strani Frontexa. Zato Frontex takrat še ni imel na voljo dovolj časa za obravnavo pritožnikove zahteve za notranjo mobilnost in odločanje o njej.

73. Iz navedenega izhaja, da se pritožnik zaradi neobstoja notranje politike, namenjene obravnavanju primerov nadlegovanja, ni mogel sklicevati na neformalni okvir pravil, namenjenih reševanju spora. Hkrati varuh človekovih pravic glede na zgoraj navedeno zaporedje dogodkov in odsotnost kakršnih koli oprijemljivih dokazov, ki bi podprli pritožnikovo stališče, ni prepričan, da je bil pritožnik zaradi odsotnosti notranje politike prisiljen iskati drugo zaposlitev.

74. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s to trditvijo.

D. Sklepne ugotovitve

Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi pritožbo z naslednjo kritično pripombo in naslednjimi zaključki:

Načela dobrega upravljanja od institucij zahtevajo, da se odzovejo na zahteve državljanov, vključno z zahtevami uslužbencev, in to pravočasno. V tem primeru agencija Frontex ni pravočasno odgovorila na pritožnikovo zahtevo za notranjo mobilnost. To je primer nepravilnosti.

Ni razlogov za nadaljnje preiskave prvega vidika druge pritožnikove trditve. V zvezi z drugim in tretjim vidikom pritožnikove druge trditve varuh človekovih pravic meni, da pri dejavnostih agencije Frontex ni bilo nepravilnosti.

Ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tretjo trditvijo pritožnika.

Pritožnik in agencija Frontex bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 3. julija 2012

---

[1] Med preiskavo varuha človekovih pravic se je izkazalo, da se vidik iz točke (ii) nanaša na drugo pritožnikovo trditev. Po oceni varuha človekovih pravic bo zato vidik iz točke (ii) obravnavan v okviru druge pritožnikove trditve.

[2] V zvezi z vprašanjem, ali obstajajo razlogi za začetek preiskave na lastno pobudo v zvezi s pritožnikovo trditvijo in trditvijo, obravnavanima v tem odstavku, glej odstavek 18 v nadaljevanju.

[3] Na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/civil_service/docs/toc100_en.pdf.

[4] Člen 90(1) Kadrovskih predpisov določa: „Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži zahtevo za sprejetje odločitve v zvezi z njo. Organ obvesti zadevno osebo o svoji utemeljeni odločitvi v štirih mesecih od datuma vložitve zahteve. ..."