Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly močno obžaluje, da se je Evropska komisija odločila, da ne bo povečala preglednosti svojih odnosov s tobačno industrijo v skladu s smernicami ZN.

Komisija se je odzvala na priporočilo varuhinje človekovih pravic, naj politiko preglednosti GD za zdravje razširi na vse generalne direktorate s proaktivnim spletnim objavljanjem vseh sestankov vseh uslužbencev Komisije z lobisti za tobak.

Takšna poteza bi priznala dejstvo, da tobačna industrija dejavno lobira v več generalnih direktoratih, da bi okrepila svoje poslovne interese.

Komisija v svojem mnenju o priporočilu varuha človekovih pravic še vedno navaja, da izpolnjuje svoje obveznosti iz Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (FCTC).

Vendar je v smernicah SZO jasno navedeno, da „vse veje oblasti“spadajo na področje uporabe Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom.

Emily O'Reilly je povedala: „Cenim pomembno delo, ki ga je Junckerjeva Komisija opravila za izboljšanje preglednosti lobiranja, in njene namere za nadaljnje izboljšave.

„Vendar je to zamujena priložnost Junckerjeve Komisije, da pokaže vodilno vlogo v svetu na ključnem področju lobiranja v zvezi s tobakom. Prodijeva komisija je prevzela vodilno vlogo pri razvoju te pomembne konvencije ZN.

„Ne more biti dovolj, da sprejmemo restriktivno stališče o tem, kaj se pričakuje od Okvirne konvencije ZN za nadzor nad tobakom, ali da upravičimo pomanjkanje proaktivnosti z utemeljitvijo, da izpolnjuje minimalne pravne zahteve. Javno zdravje zahteva najvišji standard.

„Učinkovito ohranjanje sedanjega stanja pomeni, da lahko prihodnja srečanja uradnikov Komisije s tobačnimi lobisti povzročijo nezaupanje. Zdi se, da je prefinjenost globalnih lobističnih prizadevanj velikega tobaka še vedno podcenjena."

Ko bo varuhinja človekovih pravic od pritožnika prejela povratne informacije, bo pripravila končno analizo v zvezi s tem primerom.

Ozadje

Pritožbo je vložila nevladna organizacija, ki je trdila, da Komisija ne izpolnjuje svojih obveznosti iz Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala z ugotovitvijo, da je pristop Komisije k objavljanju sestankov s tobačnimi lobisti, z izjemo GD za zdravje, neustrezen, nezanesljiv in nezadovoljiv. Varuhinja človekovih pravic je bila zaskrbljena tudi zaradi ugotovitve, da se nekateri sestanki z odvetniki, ki zastopajo tobačno industrijo, ne štejejo za sestanke z namenom lobiranja.

Varuhinja človekovih pravic je v svojem priporočilu, objavljenem oktobra 2015, Komisijo pozvala, naj na spletu proaktivno objavi vse sestanke s tobačnimi lobisti ali njihovimi pravnimi zastopniki ter zapisnike teh sestankov.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da morajo pogodbenice Konvencije - tako kot EU - sprejeti aktivne ukrepe za omejitev srečanj s tobačno industrijo in zagotoviti preglednost v primeru teh srečanj. Varuhinja človekovih pravic je tudi menila, da bi morali vsi direktorati izvajati enake ukrepe za preglednost kot GD za zdravje, saj so vključeni v zakonodajna in politična področja, povezana z nadzorom nad tobakom.

Varuhinja človekovih pravic je pozvala tudi vse druge institucije in agencije EU, ki sodelujejo pri oblikovanju politik, naj za svoje uradnike izvajajo pravila Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom.

Opomba urednikov

Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom (FCTC) je začela veljati leta 2005.

NAČELA GLASOVANJA KDO ZA FCTC – člen 5.3

Načelo 1: Obstaja temeljno in nezdružljivo navzkrižje med interesi tobačne industrije in interesi politike javnega zdravja.

13. Tobačna industrija proizvaja in promovira izdelek, za katerega je bilo znanstveno dokazano, da povzroča zasvojenost, bolezni in smrt ter različne socialne težave, vključno s povečano revščino. Zato bi morale pogodbenice v največji možni meri zaščititi oblikovanje in izvajanje politik javnega zdravja za nadzor nad tobakom iz tobačne industrije.

Načelo 2: Pogodbenice, ki se ukvarjajo s tobačno industrijo, ali tiste, ki si prizadevajo za spodbujanje njenih interesov, bi morale biti odgovorne in pregledne.

14. Pogodbenice bi morale zagotoviti, da je vsaka interakcija s tobačno industrijo glede zadev, povezanih z nadzorom nad tobakom ali javnim zdravjem, odgovorna in pregledna.

Načelo 3: Pogodbenice bi morale od tobačne industrije in tistih, ki si prizadevajo za spodbujanje njenih interesov, zahtevati, da delujejo in delujejo odgovorno in pregledno.

15. Od tobačne industrije bi bilo treba zahtevati, da pogodbenicam zagotovi informacije za učinkovito izvajanje teh smernic.

Načelo 4: Ker so njihovi izdelki smrtonosni, tobačna industrija ne bi smela biti deležna spodbud za ustanavljanje ali vodenje svojih podjetij.

16. Vsaka prednostna obravnava tobačne industrije bi bila v nasprotju s politiko nadzora nad tobakom.