Izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]

Nevladna organizacija Corporate Europe Observatory se je varuhu človekovih pravic pritožila, da Evropska komisija ne izpolnjuje svoje obveznosti iz Konvencije o nadzoru tobaka, da je odgovorna in pregledna pri svojem poslovanju s tobačno industrijo. Pritožba se je nanašala zlasti na to, da Komisija (z izjemo GD za zdravje) ni proaktivno objavljala podrobnosti in zapisnikov sestankov s predstavniki tobačne industrije. Stališče Komisije je bilo, da je z obravnavanjem prošenj za dostop do dokumentov v zvezi s sestanki s tobačno industrijo in z odgovarjanjem na ustrezna vprašanja poslancev Evropskega parlamenta izpolnila svojo obveznost iz Konvencije, da je odgovorna in pregledna. Komisija je tudi trdila, da stroga in proaktivna pravila, ki jih je sprejel GD za zdravje, odražajo posebne pristojnosti tega direktorata in niso primerna za Komisijo kot celoto.

Varuh človekovih pravic je menil, da morajo pogodbenice Konvencije sprejeti aktivne ukrepe za omejitev obsega interakcij s tobačno industrijo in za zagotovitev preglednosti v primeru takih interakcij. Varuhinja človekovih pravic je zavrnila stališče, da bi Komisija na splošno lahko delovala na nižji ravni preglednosti, kot se zahteva od GD za zdravje: vsi direktorati so vključeni v zakonodajna področja in področja politike, ki se nanašajo na nadzor nad tobakom. Varuhinja človekovih pravic je odkrila slabosti v sedanjih praksah Komisije (razen GD za zdravje), zaradi katerih so nezanesljive in nezadovoljive v smislu preglednosti in odgovornosti. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da sedanje prakse pomenijo nepravilnost. Komisiji je priporočila, naj vsi njeni direktorati zagotovijo proaktivno preglednost, kot že velja za GD za zdravje. Zato bo treba na spletu objaviti podrobnosti in zapisnike vseh sestankov z zastopniki interesov v zvezi s tobakom. Priporočilo se izrecno sklicuje na sestanke pravne službe Komisije s predstavniki tobačne industrije, vključno z njenimi pravnimi zastopniki.  

Ozadje pritožbe

1. Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2003 sprejela Okvirno konvencijo za nadzor nad tobakom (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), katere cilj je celovito zmanjšati število smrti in bolezni, povezanih s tobakom, po vsem svetu. Konvencijo je do danes ratificiralo 176 pogodbenic. EU je Konvencijo sklenila s Sklepom Sveta 2004/513/ES z dne 2. junija 2004 [2]. Konvencija je začela veljati 28. septembra 2005.

2. Člen 5(3) Konvencije določa:

„Pri določanju in izvajanju svojih javnozdravstvenih politik v zvezi z nadzorom nad tobakom si pogodbenice prizadevajo za zaščito teh politik pred komercialnimi in drugimi osebnimi interesi tobačne industrije v skladu z nacionalno zakonodajo.“

3. Za izvajanje navedene določbe so pogodbenice Konvencije pripravile nezavezujoče smernice (v nadaljnjem besedilu: smernice). V skladu z „načelom 2“ navedenih smernic bi morale biti „pogodbenice pri obravnavi tobačne industrije ali tistih, ki si prizadevajo za uresničevanje njenih interesov, odgovorne in pregledne. Pogodbenice bi morale zagotoviti, da je vsako sodelovanje s tobačno industrijo v zadevah, povezanih z nadzorom nad tobakom ali javnim zdravjem, odgovorno in pregledno. Smernice med drugim priporočajo tudi, da pogodbenice Konvencije "določijo ukrepe za omejitev interakcije s tobačno industrijo in zagotovijo preglednost te interakcije".[3]

4. Januarja 2013 je pritožnik, Corporate Europe Observatory (nevladna organizacija s sedežem v Bruslju), skupaj s štirimi drugimi nevladnimi organizacijami , pisal predsedniku Evropske komisije o domnevnem neustreznem izvajanju člena 5(3) Konvencije s strani Komisije. Pritožila se je nad dejstvom, da so imeli številni uradniki Komisije sestanke z lobisti tobačne industrije, ki niso bili nikoli razkriti. Trdila je, da razen Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: GD za zdravje) službe Komisije niso zagotovile preglednosti in sprejele ukrepov za preprečevanje neprimernega vpliva tobačne industrije. Pritožnik je predlagal, naj vsi generalni direktorati Komisije objavijo sezname in zapisnike svojih sestankov s predstavniki tobačne industrije in lobisti. Komisijo je tudi pozval, naj (i) svoj kodeks ravnanja komisarjev in kadrovske predpise prilagodi etičnim standardom, ki posebej urejajo odnose institucije s tobačno industrijo, ter (ii) uvede obvezno registracijo lobistov iz tobačne industrije v registru EU za preglednost.

5. Komisija je 7. februarja 2013 odgovorila, da so obstoječa pravila in orodja v zvezi s preglednostjo in lobiranjem ter njena politika v smislu posvetovanj z deležniki v celoti skladni s Konvencijo. Trdila je tudi, da smernice niso zavezujoče in da Uredba št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov zagotavlja visoko raven preglednosti v skladu z zahtevami Konvencije glede preglednosti.

6. Pritožnik je 13. decembra 2013 Komisijo zaprosil za dodatne informacije v zvezi z njeno politiko izvajanja člena 5(3) Konvencije in dodal, da se zdi, da so glede na njegovo raziskavo, objavljeno decembra 2012, člani predsednikovega kabineta in uradniki generalnega sekretariata imeli nerazkrite sestanke z lobisti tobačne industrije.

7. Komisar Šefčovič je v svojem odgovoru v imenu Komisije navedel, da so notranja pravila Komisije o preglednosti, poklicni etiki in lobiranju v celoti skladna s Konvencijo in smernicami. Dejstvo, da je GD za zdravje za svoje osebje pripravil posebne smernice na tem področju, je razumljivo glede na njegovo odgovornost za direktivo o tobačnih izdelkih (Direktiva 2014/40/EU). Komisar je tudi izjavil, da sam spoštuje pravila GD za zdravje na tem področju in da objavlja zapisnike svojih sestankov s predstavniki tobačne industrije.

8. Ker pritožnik ni bil zadovoljen z odgovori Komisije, se je obrnil na varuha človekovih pravic.

Preiskava

9. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi s pritožnikovo trditvijo, da Komisija ni ustrezno izvajala člena 5(3) Konvencije in z njim povezanih smernic. Preiskava je vključevala tudi pritožnikove trditve, da bi morala Komisija a) temeljito oceniti, kako izvajati pravila Konvencije v vseh svojih službah; b) objaviti spletne sezname vseh sestankov s predstavniki tobačne industrije in zapisnike takih sestankov; c) izvajati kodeks ravnanja o odnosih s tobačno industrijo, s katerim bi po potrebi spremenila ustrezne določbe kodeksa ravnanja komisarjev in kadrovskih predpisov; ter d) zagotoviti registracijo in razkritje identitete in dejavnosti lobistov tobačne industrije prek registra EU za preglednost.

10. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela mnenje Komisije, ki mu je sledilo dopolnilno mnenje, v katerem je bila Komisija pozvana, naj navede, ali je bilo, kot je trdil pritožnik, organiziranih več nerazkritih sestankov med visokimi uradniki Komisije (ki niso uslužbenci GD za zdravje) in predstavniki tobačne industrije ter ali so se vodili zapisniki o takih sestankih. Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi pripombe pritožnika v odgovor na prvo in dopolnilno mnenje Komisije. Poleg tega je varuh človekovih pravic pregledal spis Komisije v zvezi s to zadevo.

11. Priporočilo varuha človekovih pravic upošteva argumente in mnenja strank.

Domnevno neustrezno izvajanje člena 5(3) Konvencije in smernic s strani Komisije

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

12. Pritožnik meni, da sedanja pravila in postopki, ki jih je Komisija vzpostavila za skladnost s členom 5(3) Konvencije in smernicami za izvajanje, ne zadostujejo za zagotavljanje preglednosti in preprečevanje neprimernega vplivanja pri interakciji z interesi tobačne industrije.

13. Po mnenju pritožnika so polemike v zvezi s prejšnjimi poskusi tobačne industrije, da bi vplivala na „direktivo EU o tobačnih izdelkih“, poudarile pomen učinkovite ureditve odnosov med institucijami EU in tobačno industrijo. Glede na to, da je EU pogodbenica Konvencije, morajo vse institucije EU varovati celovitost oblikovanja politik in priprave zakonodaje pred osebnimi interesi tobačne industrije.

14. Po navedbah pritožnika odgovori Komisije na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta in vsebina dokumentov, objavljenih po zahtevah za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001 v zadnjih nekaj letih, kažejo, da so se visoki uradniki Komisije večkrat sestali z lobisti tobačne industrije, ki kljub obveznosti glede preglednosti niso bili razkriti na spletu.

15. V zvezi s tem pritožnik izpodbija stališče Komisije, da objava dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001 zadostuje za izpolnitev obveznosti glede preglednosti iz člena 5(3) Konvencije, saj to javnosti nalaga breme ukrepanja in zagotavljanja skladnosti EU s Konvencijo.

16. Pritožnik trdi, da obstaja očitno in neupravičeno pomanjkanje skladnosti med politiko in praksami GD za zdravje na eni strani ter politikami in praksami drugih služb Komisije na drugi strani. GD za zdravje javno razkriva svoje stike z lobisti in predstavniki tobačne industrije, ostale službe Komisije pa ne.

17. Za zagotovitev popolne skladnosti s členom 5(3) Konvencije in smernicami pritožnik meni, da bi morala Komisija v vseh svojih službah uvesti učinkovite ukrepe za zagotovitev preglednosti svojih stikov s predstavniki tobačne industrije, objaviti spletne sezname vseh takih sestankov in njihove zapisnike, izvajati učinkovit kodeks ravnanja za odnose s tobačno industrijo ter zagotoviti obvezno registracijo in razkritje identitete in dejavnosti lobistov tobačne industrije prek registra EU za preglednost.

18. Komisija je v svojem mnenju poudarila trdno zavezo EU, da bo v celoti spoštovala in izvajala določbe Konvencije. Vendar je opozorila, da smernice niso zavezujoče in bi jih bilo zato treba izvajati na načine, ki so združljivi z uveljavljenimi pravnimi in upravnimi praksami.

19. Po mnenju Komisije etični okvir, ki se uporablja za člane Komisije in osebje, ter njena pravila o dostopu do dokumentov in preglednosti predstavljajo okvir, v katerem potekata skladnost s Konvencijo in njenimi nezavezujočimi smernicami ter njihovo izvajanje.

20. Po mnenju Komisije je njen etični okvir v celoti skladen s Konvencijo in njenimi smernicami. V zvezi s tem se je Komisija sklicevala tudi na nedavne spremembe Kadrovskih predpisov na področju nasprotij interesov, ki se uporabljajo od 1. januarja 2014, ter na Smernice o darilih in gostinskih storitvah, ki jih je Komisija leta 2012 izdala svojim uslužbencem. Poleg tega je Komisija izdala „Praktični vodnik za osebje o etiki in ravnanju“, ki vsebuje priporočila v zvezi s stiki z interesnimi skupinami.

21. V zvezi s pravili o dostopu do dokumentov je Komisija trdila, da Uredba 1049/2001 zagotavlja visoko raven preglednosti in je zato združljiva z zahtevami Konvencije glede preglednosti, kar jasno dokazuje dejstvo, da so bili dokumenti, povezani s stiki s tobačno industrijo in drugimi zainteresiranimi stranmi, že objavljeni kot odgovor na zahteve pritožnika.

22. Komisija je tudi trdila, da je glede na posebno odgovornost GD za zdravje za „direktivo o tobačnih izdelkih“ razumljivo, da bo ta GD razvil posebne smernice, usmerjene v preglednost, za svoje osebje, ki dela na tem področju. Vendar niti Konvencija niti Smernice ne vsebujejo določb, ki bi podpirale pritožnikovo trditev, da bi morala Komisija kot celota na spletu objaviti vse sestanke s predstavniki tobačne industrije in zapisnike takih sestankov.

23. Dejstvo, da Komisija, razen GD za zdravje, ni objavila podrobnosti o številnih sestankih s predstavniki tobačne industrije, ki jih je omenil pritožnik, ne pomeni, da so bili ti sestanki „nerazkriti“. Nasprotno, Komisija meni, da je te sestanke „razkrila“ z večkrat odobrenim dostopom do dokumentov, zahtevanih na podlagi Uredbe št. 1049/2001, in v odgovorih na vprašanja Evropskega parlamenta v zvezi s temi sestanki. Ta vprašanja so se nanašala zlasti na sestanke uradnikov generalnega sekretariata in pravne službe s predstavniki tobačne industrije. Za vse dokumente v zvezi s temi sestanki so veljala pravila o dostopu do dokumentov. Zapisniki, ki so bili pripravljeni, so bili predloženi. Vendar za sestanke brez konkretnih rezultatov ni bilo nujno, da so trajali nekaj minut.

24. V zvezi s potrebo po tem, da lobisti tobačne industrije registrirajo svoje dejavnosti prek registra EU za preglednost, ki sta ga leta 2011 skupaj vzpostavila Evropski parlament in Komisija, je Komisija navedla, da vpis v register pomeni tudi podpis kodeksa ravnanja, ki vključuje številne določbe, ki urejajo odnos med lobisti in institucijami EU. Čeprav register v sedanji obliki ostaja prostovoljen, se od osebja Komisije pričakuje, da bo lobiste, s katerimi sodelujejo, vprašalo, ali so vpisani v register, in jih pozvalo, naj to storijo, če niso.

25. Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da Komisija še ni prepričljivo pojasnila, zakaj preostale službe Komisije ne uporabljajo enakih pravil o preglednosti kot osebje GD za zdravje na področju tobačne politike in priprave zakonodaje.

26. Pritožnik je pozdravil ukrepe, ki jih je Komisija nedavno uvedla v okviru nove pobude za preglednost, ki vključuje omejitve glede sestankov z neregistriranimi lobisti in proaktivno preglednost v zvezi s spletno objavo sestankov z lobisti. Vendar bi bilo treba te ukrepe še razširiti, saj so namenjeni le zelo majhnemu številu najvišjih uradnikov Komisije (komisarjev, članov njihovih kabinetov in generalnih direktorjev).

Ocena varuha človekovih pravic, na podlagi katere je bilo izdano priporočilo

27. Bistvo pritožnikove trditve je, da bi morala Komisija kot celota sprejeti strožja pravila o proaktivni preglednosti in etiki, ki jih je GD za zdravje že sprejel. Le tako bo po mnenju pritožnika Komisija v celoti izpolnila obveznost glede preglednosti, ki izhaja iz člena 5(3) Konvencije in ustreznih določb Smernic.

28. Pred obravnavo utemeljenosti te trditve je treba na začetku pojasniti vprašanje domnevnih „nerazkritih“ sestankov najvišjih uradnikov Komisije s predstavniki tobačne industrije, na katere se je pritožnik skliceval v podporo svoji trditvi.

29. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, kot je poudarila Komisija, da ta srečanja niso bila „nerazkrita“ v smislu, da so bila tajna in da Komisija ni vodila nobene evidence. Namesto tega je pritožnik izraz „nerazkrit“ uporabil za sklicevanje na sestanke in zapisnike takih sestankov, ki jih Komisija ni proaktivno objavila na spletu. Kot je pojasnila Komisija, je bil namreč obstoj teh sestankov sporočen, dokumenti v zvezi z njimi (opombe, zapisniki) pa so bili pritožniku posredovani na podlagi prošenj za dostop do dokumentov, vloženih na podlagi Uredbe št. 1049/2001. Poleg tega je Komisija te podrobnosti navedla tudi v odgovorih na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta.

30. Inšpekcijski pregled varuhinje človekovih pravic ni zagotovil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so poleg sestankov s predstavniki tobačne industrije, ki jih je Komisija že razkrila (v skladu z Uredbo 1049/2001 in v odgovorih na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta), morda potekali tudi drugi sestanki, katerih obstoj je Komisija zamolčala. Vendar so dokazi, pridobljeni z inšpekcijskim pregledom varuha človekovih pravic, podpirali stališče pritožnika, da je sedanji okvir Komisije za skladnost neustrezen. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, varuh človekovih pravic meni, da sedanji okvir Komisije ne zagotavlja polnega učinka obveznosti glede preglednosti, ki izhaja iz člena 5(3) Konvencije.

31. Stališče Komisije je, da njen obstoječi etični okvir za komisarje in osebje, skupaj z ureditvijo dostopa do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001, zadostuje za zagotovitev skladnosti EU s členom 5(3) Konvencije. Ker smernice niso zavezujoče, Komisija meni, da ni treba, da za preostale službe uporablja stroga pravila o preglednosti, ki jih je na tem področju uvedel GD za zdravje. Po mnenju Komisije je dejstvo, da GD za zdravje na spletu objavlja vse sestanke svojega osebja s predstavniki tobačne industrije, skupaj z zapisniki teh sestankov, posledica dejstva, da je GD za zdravje pooblaščen za izvajanje zdravstvene politike Komisije, ki vključuje tudi ureditev tobačnih izdelkov.

32. Varuhinja človekovih pravic meni, da stališče Komisije ni prepričljivo. Cilj Konvencije je „zaščititi sedanje in prihodnje generacije pred uničujočimi zdravstvenimi, socialnimi, okoljskimi in gospodarskimi posledicami uživanja tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu z zagotavljanjem okvira za ukrepe za nadzor nad tobakom, ki jih morajo pogodbenice izvajati na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, da bi stalno in bistveno zmanjšale razširjenost uporabe tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu“. Med splošnimi obveznostmi, o katerih so se dogovorile pogodbenice za dosego tega cilja, člen 5(3) Konvencije določa, da „pri določanju in izvajanju svojih politik javnega zdravja v zvezi z nadzorom nad tobakom pogodbenice ukrepajo za zaščito teh politik pred komercialnimi in drugimi osebnimi interesi tobačne industrije v skladu z nacionalno zakonodajo“. Smernice, sprejete kot sredstvo za izvajanje člena 5(3) Konvencije, med drugim priporočajo tudi, da pogodbenice Konvencije „določijo ukrepe za omejitev interakcije s tobačno industrijo in zagotovijo preglednost te interakcije“.

33. Konvencija in smernice s tem, ko od pogodbenic zahtevajo, da „ukrepajo“za zaščito svojih zdravstvenih politik pred komercialnimi ali drugimi osebnimi interesi tobačne industrije, nalagajo proaktiven pristop namesto reaktivnega ali celo pasivnega. Zdi se, da je Komisija delno uveljavila to zahtevo, saj je GD za zdravje vzpostavil tako proaktiven in učinkovit okvir preglednosti. Ta okvir zahteva spletno objavo vseh sestankov osebja s predstavniki tobačne industrije in zapisnikov teh sestankov. Varuhinja človekovih pravic zato ne razume, zakaj se ta proaktivna pravila, ki se lahko štejejo za najboljšo prakso, ne bi smela uporabljati v vseh službah Komisije. S tem bi zagotovili, da bi se ta pravila uporabljala za najvišje uradnike in uradnike drugih služb, kot sta generalni sekretariat in pravna služba, tj. služb, ki so tesno vključene v oblikovanje politik in zakonodaje Komisije kot celote.

34. Upoštevati je treba tudi, da bi lahko bila učinkovitost proaktivnih pravil GD za zdravje o preglednosti resno oslabljena in spodkopana, če bi lahko drugi komisarji in/ali uradniki iz drugih služb, ki so tesno povezani z zakonodajo in dejavnostmi oblikovanja politik Komisije, imeli neprijavljene sestanke s predstavniki tobačne industrije. V tem scenariju, ki trenutno dejansko obstaja, postane obstoj takih sestankov javnosti znan le, če in ko državljan ali druga oseba zaprosi za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001 ali če poslanec Evropskega parlamenta Komisiji postavi ustrezno vprašanje .. Čeprav je GD za zdravje pooblaščen za izvajanje zdravstvene politike Komisije, vključno z izvajanjem direktive o tobačnih izdelkih, ostaja dejstvo, da izvajanje Konvencije ne zagotavljajo le uradniki GD za zdravje in njegov komisar, temveč Komisija kot celota s svojimi zakonodajnimi dejavnostmi in dejavnostmi oblikovanja politik. Zato varuhinja človekovih pravic ne razume, zakaj bi moral samo GD za zdravje objavljati spletne sestanke svojega osebja s predstavniki tobačne industrije, medtem ko preostali deli Komisije tega ne počnejo, čeprav so tako ali drugače vključeni tudi v zakonodajne in politične dejavnosti Komisije na področju ureditve tobaka.

35. Varuhinja človekovih pravic se zato ne strinja s stališčem Komisije, da sedanji etični okvir, ki se uporablja za komisarje in njihovo osebje, zagotavlja popolno skladnost z obveznostjo glede preglednosti iz člena 5(3) Konvencije. Čeprav ta pravila med drugim zahtevajo, da uradniki opravljajo svoje naloge objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo lojalnosti do Unije (glej člen 11 Kadrovskih predpisov), uradnikom ne nalagajo nobenih jasnih obveznosti, da ukrepajo za zaščito politik EU "pred komercialnimi in drugimi osebnimi interesi tobačne industrije ", niti se ne zdi, da uveljavljajo smernice v smislu sprejetja konkretnih " ukrepov za omejitev interakcij s tobačno industrijo in zagotovitev preglednosti teh interakcij, ki se pojavljajo ".

36. Tudi če je res, da Uredba 1049/2001 lahko zagotovi visoko stopnjo preglednosti v Uniji, ostaja dejstvo, da sestanki uradnikov Komisije, ki niso uradniki GD za zdravje, s predstavniki tobačne industrije ostanejo nerazkriti, razen če in dokler državljan ne vloži prošnje za dostop do dokumentov ali poslanec Evropskega parlamenta Komisiji ne postavi ustreznega vprašanja. Varuhinja človekovih pravic se strinja s pritožnikom, da tak pristop v bistvu prenaša breme izpolnjevanja obveznosti glede preglednosti iz člena 5(3) Konvencije s Komisije na državljane. Vendar to zagotovo ne bi mogel biti predvideni učinek skladnosti s členom 5(3) Konvencije.

37. Inšpekcijski pregled varuha človekovih pravic je pokazal, da sedanji pristop Komisije vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih je nezanesljiv in nezadovoljiv v smislu doseganja preglednosti. Trenutno so ustrezne informacije na voljo le, če poslanec vloži zahtevo za dostop do dokumentov ali zastavi ustrezno vprašanje. Če take zahteve ali vprašanja ni, informacije niso na voljo. Vložitev ustrezne zahteve za dostop do dokumentov ali predložitev ustreznega vprašanja poslancu Evropskega parlamenta bo verjetno izzvala vrsto zahtevanih informacij le, če je taka zahteva ali vprašanje skrbno oblikovano. Če se ne vodi zapisnik sestanka s predstavnikom tobačne industrije (ker ni zahteve po vodenju takega zapisnika), je zahteva za dostop do dokumentov nesmiselna. Prav tako je v primeru vprašanja poslanca Evropskega parlamenta, pri katerem evidenca ni bila shranjena, popoln odgovor odvisen od tega, ali se zadevni uradniki lahko spomnijo, da so imeli take sestanke, in od tega, o čem se je dejansko razpravljalo.

38. Inšpekcijski pregled varuha človekovih pravic je pokazal tudi, da so bili nekateri sestanki članov pravne službe Komisije s predstavniki tobačne industrije razkriti v odgovorih Komisije poslancem Evropskega parlamenta. Ko pa je Komisija iste uradnike za namene te preiskave prosila, naj povedo, ali so imeli sestanke s predstavniki tobačne industrije, so odgovorili nikalno. Komisija je pojasnila, da je ta očitna nedoslednost posledica dejstva, da člani njene pravne službe stikov z odvetniki, ki zastopajo odvetniške pisarne, ki podjetjem zagotavljajo pravno svetovanje, na splošno ne štejejo za stike s samo industrijo. Očitno je, da je ta razlaga napačna in da v tem okviru prikriva obstoj sestankov med osebjem Komisije in predstavniki tobačne industrije. Poleg tega ta primer kaže na nevarnosti, ki so neločljivo povezane s tem, da se posamezni uslužbenci ali kategorije uslužbencev same odločijo, ali je treba sestanek prijaviti. Če bo odločitev o tem, o katerih sestankih je treba poročati, ali odločitev o tem, ali bi bilo treba sestanek z zaposlenimi, svetovalci, lobisti in/ali odvetniki, ki zastopajo tobačno industrijo, obravnavati zgolj kot vljudnostni ali neformalni sestanek, prepuščena osebju, bo to neizogibno onemogočilo učinkovito izvajanje obveznosti glede preglednosti iz člena 5(3) Konvencije.

38. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da dejstvo, da Komisija v vseh svojih službah ni uporabila strožjih pravil o preglednosti, ki jih GD za zdravje uporablja v zvezi z objavo vseh sestankov s predstavniki tobačne industrije na spletu in objavo zapisnikov takih sestankov, pomeni nepravilnost. Zato bo Komisiji priporočila, naj zagotovi, da se bo proaktivna politika preglednosti, ki jo je vzpostavil GD za zdravje, uporabljala v vseh službah Komisije.

39. Varuhinja človekovih pravic se v svojem priporočilu zaveda tudi, da je Komisija 25. novembra 2014 sprejela dva sklepa, s katerima je zahtevala objavo informacij o sestankih komisarjev, članov njihovih kabinetov in generalnih direktorjev z organizacijami in samozaposlenimi osebami ter da bi se morali ti uradniki načeloma sestajati le z organizacijami in samozaposlenimi osebami, ki so vpisane v register za preglednost. Varuhinja človekovih pravic meni, da je ta pobuda dejansko korak v pravo smer za krepitev preglednosti v EU. Vendar, kot je navedel pritožnik, se ta nova pravila uporabljajo le za omejeno število najvišjih uradnikov. Zato teh novih pravil o preglednosti in razkritju ne zavezujejo referenti in člani pravne službe, ki se ukvarjajo s tobačnimi vprašanji, vodje enot in direktorji. Zato ni mogoče šteti, da ta pravila v celoti obravnavajo potrebo po učinkovitem izpolnjevanju obveznosti glede preglednosti iz člena 5(3) Konvencije in njenih smernic.

40. To priporočilo je namenjeno tudi obravnavi pritožnikovih trditev (a) do (c). V zvezi s trditvijo d) (v zvezi z registracijo in razkritjem identitete in dejavnosti lobistov tobačne industrije prek registra EU za preglednost) varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija 24. januarja 2015 objavila svojo namero, da bo leta 2015 predložila predlog za obvezen register lobistov, ki bo zajemal Komisijo, Evropski parlament in Svet [4]. Ko bo ta predlog sprejet, bo obravnaval pomisleke pritožnika in dejstvo, da je registracija v registru za preglednost trenutno še vedno prostovoljna. Varuhinja človekovih pravic zato poziva Komisijo, naj v svojem podrobnem mnenju o tem priporočilu predloži najnovejše informacije o svoji napovedani nameri, da bo predlagala vzpostavitev obveznega registra za preglednost.

Priporočilo

Komisija bi morala zagotoviti, da se proaktivna politika preglednosti, ki jo je uvedel GD za zdravje in v skladu s katero je treba na spletu objaviti vse sestanke, ki jih ima njeno osebje s predstavniki tobačne industrije, in zapisnike teh sestankov, uporablja v vseh službah Komisije, ne glede na delovno dobo zadevnega uradnika in zlasti vključno s člani njene pravne službe.

Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem priporočilu. V skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do 31. decembra 2015. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje priporočila in opis njegovega izvajanja ter najnovejše informacije o napovedi Komisije z dne 27. januarja 2015, da namerava v letu 2015 pripraviti svoj predlog za obvezen register lobistov, ki bi zajemal Komisijo, Evropski parlament in Svet.

Strasbourg, 1. oktobra 2015

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.

[2] UL 2004, L 213, str. 8.

[3] Smernice za izvajanje člena 5.3 Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, FCTC/COP3(7), http://apps.who.int/gb/fctc/PDF/cop3/FCTC_COP3_DIV3-en.pdf.

[4] http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-3740_en.htm.