zaupno

Strasbourg, 10. oktobra 2014

Pritožba 852/2014/LP

Spoštovani gospod predsednik

Komisija mi je 30. septembra 2014 poslala mnenje o navedeni pritožbi.

Komisija je v svojem mnenju ponovno poudarila, da je trdno zavezana spoštovanju mednarodnih zavez EU v okviru Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom, in izrazila prepričanje,„da imata EU in zlasti Komisija v ta namen dobro uveljavljena pravila“.

Komisija v svojem mnenju trdi, da „etični okvir, ki se uporablja za člane Komisije in osebje, ter pravila in instrumenti Komisije v zvezi s preglednostjo in lobiranjem izpolnjujejo visoke standarde javnih storitev in so zato „v celoti združljivi z nezavezujočimi smernicami FCTC“. Po mnenju Komisije nedavne spremembe kadrovskih predpisov na področju nasprotij interesov, njene smernice o darilih in gostinskih storitvah iz leta 2012 ter nedavno revidirani praktični vodnik za osebje o etiki in ravnanju vsebujejo priporočila v zvezi s stiki z interesnimi skupinami na splošno, medtem ko Uredba 1049/2001 zagotavlja visoko raven preglednosti in je združljiva z zahtevami glede preglednosti iz smernic Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom.

Vendar ugotavljam, da mnenje Komisije sploh ne obravnava posebnih argumentov, ki jih je pritožnik navedel v podporo svoji trditvi, da Komisija v praksi ni pravilno izvajala člena 5(3) Konvencije SZO in spremljajočih smernic.

Pritožnik je zlasti trdil, da je v okviru razprav o direktivi EU o tobačnih izdelkih potekalo znatno število nerazkritih sestankov med uradniki Komisije in tobačno industrijo ter da ima samo en generalni direktorat Komisije vzpostavljena pravila in postopke za zagotavljanje potrebne preglednosti v zvezi s takimi sestanki (GD SANCO).

Po navedbah pritožnika je iz odgovorov Komisije na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta in iz dokumentov, objavljenih v skladu z Uredbo 1049/2001, razvidno, da je bilo organiziranih vsaj 14 nerazkritih sestankov s predstavniki tobačne industrije, na katerih so sodelovali visoki uradniki Komisije, vključno z uradniki generalnega sekretariata Komisije in člani vašega kabineta. Pritožnik je navedel tudi, da je GD SANCO sicer objavil spletne informacije o sestankih, ki jih je imel s predstavniki tobačne industrije, vendar so potekali tudi sestanki, za katere GD SANCO kljub svojim strožjim pravilom ni zagotovil zahtevanih informacij.

Zato bi vam bil hvaležen, če bi lahko predložili dopolnilno mnenje, v katerem bi Komisija ustrezno obravnavala zgoraj navedena vprašanja. Komisija bi morala zlasti navesti, ali so dejansko obstajali sestanki med visokimi uradniki Komisije (ki niso uslužbenci GD SANCO) in predstavniki tobačne industrije, ali je bil pripravljen kakršen koli zapisnik takih sestankov in, če ni bil pripravljen, zakaj se evidenca ni vodila ali ni bila objavljena. V zvezi s tem bi želel tudi dodatno pojasnilo glede tega, ali Komisija meni, da čeprav mora GD SANCO na spletu objaviti seznam vseh sestankov med člani svojega osebja in predstavniki tobačne industrije, taka obveznost ne bi smela veljati za preostalo Komisijo, zlasti v zvezi z visokimi uradniki, ki delajo v drugih službah Komisije in ne v GD SANCO. Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, bi bil hvaležen, če bi Komisija lahko pojasnila, zakaj bi bilo treba to stanje obravnavati kot združljivo z zavezami Komisije v skladu z Okvirno konvencijo SZO za nadzor nad tobakom.

Hvaležen vam bom, če mi boste lahko odgovorili do 15. novembra 2014.

Upoštevajte, da sem že prejel in odobril več prošenj za dostop javnosti do mnenja, ki ga je Komisija poslala 30. septembra 2014. Ker je mnenje zdaj javno dostopno, bo skupaj s tem dopisom objavljeno na moji spletni strani.

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly