Zadeva se je nanašala na to, kako je Agencija Evropske unije za azil (EUAA) obravnavala obtožbe o kršitvah temeljnih pravic pri svojih dejavnostih na grškem otoku Samos. Pritožniki so bili zaskrbljeni, da je način, na katerega so uslužbenci za obravnavo primerov, napoteni v podporne skupine agencije EUAA za azil, opravljali razgovore z ranljivimi prosilci za azil, v nasprotju s pravom EU in da agencija EUAA tega ni obravnavala. Poleg tega so bili pritožniki zaskrbljeni, kako je agencija EUAA obravnavala poročila prosilcev za azil o zavračanju.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da agencija EUAA v času pritožbe ni zagotovila, da bi bili delavci, ki obravnavajo zadeve in so bili napoteni v njene podporne skupine za azil, pripravljeni ustrezno opraviti razgovore z ranljivimi prosilci za azil, tudi glede tega, kako upoštevati kazalnike ranljivosti, ko se ti prvič pojavijo med razgovorom za azil. Varuhinja človekovih pravic je nadalje ugotovila, da agencija EUAA ranljivim prosilcem za azil ni zagotovila ustreznega postopka za poročanje o napakah, storjenih med razgovori, in da takih poročil ni pregledala. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je to pomenilo nepravilnost, in agenciji EUAA podala štiri priporočila za odpravo pomanjkljivosti.

Varuhinja človekovih pravic je ta priporočila poslala tudi svojim kolegom iz Evropske mreže varuhov človekovih pravic (ENO), da bi pridobila njihova mnenja o tem, kako se zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic pri sodelovanju med uradniki agencije EUAA, ki obravnavajo zadeve, in nacionalnimi uradniki za azil.

Poleg tega je varuhinja človekovih pravic ugotovila pomembne pomanjkljivosti v zvezi s tem, kako je agencija EUAA obravnavala razkritje izkušenj prosilcev za azil z zavračanjem med razgovori. Ker je agencija med preiskavo varuhinje človekovih pravic začela izvajati ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti, ni ugotovila nepravilnosti, temveč je podala dva predloga za izboljšanje.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) zagotovila učinkovit postopek pregleda predloga projekta, ki je bil zavrnjen za financiranje EU. Pritožnik je trdil, da kljub njegovim poskusom, da bi dobil pomoč ustrezne službe IT za pomoč uporabnikom, sistem za vložitev zahtevka za pregled prek spletnega računa ni deloval, zaradi česar ni mogel zahtevati pregleda.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija CINEA pritožniku dala jasne informacije o tem, kako zahtevati pregled ocenjevanja in kaj storiti v primeru težav. Pritožnik ni predložil nobenih dokazov o tehničnih težavah, s katerimi se je srečal, in ni bilo znakov tehničnih težav s spletnim sistemom v zadevnem obdobju. Pritožnik se ni obrnil na službo za pomoč uporabnikom IT, da bi poiskal dodatno pomoč, čeprav je bilo za to še dovolj časa.

Varuhinja človekovih pravic je tako zaključila preiskavo z ugotovitvijo, da CINEA ni ravnala nepravilno.

Zadeva se je nanašala na svetovalno podjetje, ki ga je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) preiskoval zaradi domnevnih nepravilnosti pri projektih, ki jih je financirala EU. Urad OLAF je podjetje obvestil, da je zaključil preiskavo, ter Komisiji predložil finančna in upravna priporočila. Čeprav je urad OLAF obvestil podjetje, da se lahko obrne na nadzornika za procesna jamstva urada OLAF, ni zagotovil jasnih informacij o veljavnem roku za vložitev pritožbe. To je pomenilo, da je podjetje pritožbo vložilo po roku, nadzornik pa jo je zavrnil.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je urad OLAF ravnal nepravilno, ker pritožniku ni zagotovil jasnih informacij, zlasti glede datuma zaključka preiskave. Vendar je varuh človekovih pravic menil, da za pritožnika ni bilo ustreznega priporočila za obravnavo tega vprašanja. Kljub temu je predlagala, naj se prepreči, da bi se tak problem pojavil v podobnih primerih v prihodnosti.

Pritožnik ni bil zadovoljen s tem, kako je Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) obravnavala njegove pomisleke glede pomanjkanja preglednosti pri postopkih za izbor osebja. Med drugim je trdil, da agencija EFCA neuspešnih kandidatov ni obvestila o izidu njihovih prijav. 

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in agencijo EFCA prosila za pojasnila o tej zadevi.

Med preiskavo je agencija EFCA obvestila varuhinjo človekovih pravic, da namerava sprejeti ukrepe, s katerimi bo lahko po vsaki fazi izbirnega postopka posamično obvestila vse neuspešne kandidate. Varuhinja človekovih pravic je agencijo EFCA pozvala, naj jo v šestih mesecih obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela v ta namen, in menila, da na tej stopnji nadaljnje preiskave v zvezi s to zadevo niso upravičene.

Preiskava varuhinje človekovih pravic je pokazala tudi težave v zvezi s tem, kako lahko kandidati vložijo pritožbe glede izbirnih postopkov. Agencija EFCA je med preiskavo vzpostavila namenski poštni predal za upravne pritožbe neuspešnih kandidatov. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila ta korak in zaključila ta vidik preiskave, kot je bilo dogovorjeno.