Zadeva se je nanašala na zavrnitev Komisije, da javnosti odobri dostop do osnutkov poročila o oceni učinka v zvezi s posredno spremembo rabe zemljišč, povezano z biogorivi. Razkritje dokumentov je bilo zavrnjeno, ker bi oslabilo postopek odločanja Komisije. Pritožnik, skupina organizacij, je menil, da bi mu bilo treba odobriti dostop do zahtevanih dokumentov.

Varuh človekovih pravic je zadevo preiskal. Spomnila je, da sta Parlament in Svet septembra 2015 sprejela Direktivo 2015/1513. Ta direktiva je temeljila na zakonodajnem predlogu Komisije, ki mu je bilo priloženo poročilo o oceni učinka, katerega osnutka sta bila obravnavana v tej zadevi. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj Komisija glede na te nove okoliščine javnosti odobri dostop do zahtevanih dokumentov. Komisija se s tem ni strinjala in je trdila, da pri njej ni bilo nepravilnosti. Vendar je pritožnika pozvala, naj glede na nove okoliščine vloži novo zahtevo za dostop do dokumentov. Pritožnik je pozneje obvestil varuha človekovih pravic, da je Komisija po novi zahtevi za dostop do dokumentov odobrila dostop do dokumentov, ki jih je zahtevala. Varuhinja človekovih pravic je tako primer zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave pritožbe niso bile upravičene. Poudarila je tudi, da ima varuh človekovih pravic pravico od institucije zahtevati, naj pri odgovoru na predlog za rešitev varuha človekovih pravic v primeru dostopa do dokumentov upošteva nove argumente o tem, zakaj bi bilo treba dokument objaviti.

Zadeva se je nanašala na domnevno navzkrižje interesov v zvezi s člani delovne skupine Komisije, katere naloga je pregled znanosti o učinkih, ki jih lahko imajo elektromagnetna polja na zdravje. V pritožbi, naslovljeni na varuha človekovih pravic, je bilo navedeno, da Komisija ni ustrezno preučila, ali so znanstveniki v delovni skupini imeli navzkrižje interesov.

Varuh človekovih pravic je zadevo preučil. Prepričana je bila, da je Komisija zadevo ustrezno preučila in da znanstveniki nimajo nasprotujočih si interesov. Zato ni bilo nepravilnosti s strani Komisije. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da bi bilo mogoče postopke Komisije izboljšati, in podala nekaj predlogov za izboljšave.

Zadeva se je nanašala na zamude pri odobritvi dvajsetih vlog za gensko spremenjena živila in krmo. Pritožniki so Komisijo večkrat obvestili o svojih pomislekih. Po njihovem mnenju so bile razlage Komisije in vztrajne zamude nesprejemljive. Zato so se pritožniki obrnili na varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da zamude, ki so vplivale na dvajset vlog, niso bile upravičene. Komisija je med preiskavo obravnavala vse nerešene vloge. Vendar je varuhinja človekovih pravic sklenila, da zamude odražajo sistemsko težavo in niso posledica zadev, ki so specifične za posamezne vloge za odobritev. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku preiskave ugotovila, da so zamude pomenile nepravilnost Komisije.

Zadeva se je nanašala na domnevna navzkrižja interesov v znanstveni delovni skupini Komisije, ki je pripravljala mnenje o varnosti in učinkovitosti zobnega amalgama in njegovih alternativ. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in v zadevnem primeru ugotovila, da ni bilo nepravilnosti v zvezi z oceno neodvisnosti in primernosti članov delovne skupine, ki jo je opravila Komisija.

Varuhinja človekovih pravic je izkoristila priložnost in podala pripombe o nekaterih splošnejših vidikih zadeve. Varuhinja človekovih pravic je poudarila pomen zagotavljanja neodvisnosti in objektivnosti znanstvenega svetovanja strokovnjakov, ki sodelujejo z znanstvenimi odbori Komisije. Tudi dojemanje, da takšno znanstveno mnenje morda ni neodvisno in objektivno, je lahko zelo škodljivo. Komisija mora zato zagotoviti ne le popolno neodvisnost in objektivnost takega znanstvenega mnenja, temveč tudi odpravo vseh razumnih dvomov glede neodvisnosti in objektivnosti takega mnenja.

Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je pomembno, da Komisija vzpostavi zelo zanesljive postopke, ki zagotavljajo, da strokovnjaki prijavijo vse svoje interese. Komisija bi morala skrbno oceniti vse te interese. Te postopke bi morala izvajati čim bolj pregledno. Varuhinja človekovih pravic zato zelo pozdravlja dejstvo, da Komisija pripravlja „Smernice v zvezi z ravnanjem z izjavami o interesih članov, zunanjih strokovnjakov in ad hoc strokovnjakov, ki sodelujejo pri dejavnostih znanstvenih odborov“, da bi na pregleden način pojasnila, kako se izvaja ocena interesov strokovnjakov. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo prosila, naj jo obvešča o napredku pri pripravi in končnih smernicah.

Pritožnik, GM-Free Cymru, valižanska skupina za zaščito Walesa pred gensko spremenjenimi pridelki, je želel sodelovati v javnem posvetovanju, ki ga je organizirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), o podaljšanju odobritve herbicida glifosata (aktivne sestavine trženega herbicida „Roundup“) v EU. Potem ko se je pritožnik pritožil agenciji EFSA glede zapletenosti postopka javnega posvetovanja, se je obrnil na varuha človekovih pravic. Trdila je, da postopek javnega posvetovanja ni bil uporabniku prijazen, saj je določal 1) obvezno uporabo elektronske predloge in 2) podpis izjave o omejitvi odgovornosti za pridobitev kopije poročila o oceni podaljšanja odobritve države članice poročevalke. Pritožnik je trdil, da te zahteve odvračajo od sodelovanja javnosti in da je bil namen EFSA čim bolj zmanjšati, ne pa čim bolj povečati sodelovanje javnosti.

Varuhinja človekovih pravic je agencijo EFSA zaprosila za mnenje o pritožbi. EFSA je nato sprejela takojšnje ukrepe za poenostavitev ustreznega postopka javnega posvetovanja. EFSA je zlasti črtala zahtevo, da se pred predložitvijo pripomb sprejmejo vsi pogoji, in vstavila pojasnila o tem, kako izpolniti predlogo (ki je bila prej vključena v ločene smernice) neposredno v samo predlogo.

Varuhinja človekovih pravic je pozdravila ukrepe, ki jih je sprejela EFSA, in ugotovila, da je EFSA rešila vprašanje podpisa izjave o omejitvi odgovornosti. Kar zadeva obvezno uporabo predloge, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je EFSA pokazala prožnost, in zaupala, da bo to storila tudi v prihodnosti.

Preiskava se nanaša na domnevno navzkrižje interesov člana znanstvenega odbora Evropske komisije, ki je bil pozvan, naj pripravi poročilo o tveganjih odstranitve prsnih vsadkov PIP.

Leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je francosko podjetje za medicinske pripomočke (PIP) od leta 2001 nezakonito izdelovalo in prodajalo prsne vsadke iz industrijskega silikona namesto iz medicinskega silikona. Škandal z družbo PIP je privedel do prepovedi vsadkov družbe PIP in zaprtja izvršnega direktorja družbe PIP. Ocenjuje se, da je bilo 400 000 žensk po vsem svetu žrtev škandala PIP.

Evropska komisija je leta 2012 zaprosila Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena tveganja, naj pripravi poročilo o varnosti vsadkov PIP, pri čemer naj se osredotoči zlasti na to, ali bi morala Komisija priporočiti preventivno kirurško odstranitev vsadkov PIP.

Pritožnik, nevladna organizacija, ki zastopa žrtve škandala PIP, ni bil zadovoljen z različnimi sklepi iz poročila znanstvenega odbora iz leta 2014. Trdila je, da je eden od članov delovne skupine, ki pomaga znanstvenemu odboru Komisije, v navzkrižju interesov in ne bi smel sodelovati pri pripravi poročila. Zato je zahtevala umik poročila. Ta preiskava obravnava le vprašanje domnevnega navzkrižja interesov. Ne obravnava znanstvenih zaključkov poročila.

Varuhinja človekovih pravic je preiskala vprašanje domnevnega navzkrižja interesov in ugotovila, da zadevni strokovnjak sprva ni prijavil vseh svojih interesov. Ko pa ga je Komisija pozvala, naj predloži upoštevne informacije, ki dokazujejo, da ni v navzkrižju interesov, je to storil. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija po preučitvi teh na novo predloženih informacij pravilno ugotovila, da strokovnjak ni v navzkrižju interesov.

Varuh človekovih pravic pa je ugotovil, da je pritožnik upravičeno zaskrbljen, ko je ugotovil, da Komisija sprva ni imela potrebnih informacij, da bi zavzela stališče o neodvisnosti strokovnjaka. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala izboljšave pri tem, kako Komisija zbira in analizira take informacije.

Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do več poročil o kliničnih študijah, ki jih je imela agencija EMA v zvezi s cepivom proti hepatitisu A in hepatitisu B. Agencija EMA je omogočila dostop do dokumentov, vendar je nekatere informacije zakrila, da bi zaščitila osebne podatke in poslovne interese. Čeprav se je pritožnik na splošno strinjal z agencijo EMA, da je treba osebne podatke zaščititi, je trdil, da se je zdelo, da je agencija EMA iz praktičnih razlogov izbrisala celotne strani. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija EMA skrbno obravnavala pritožnikovo zahtevo za dostop. Zlasti je ugotovila, da ni bilo nepravilnosti v zvezi z odločitvijo agencije EMA, da izbriše osebne podatke, kot so imena avtorjev in soavtorjev poročil. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic menila, da ni dovolj razlogov za izvedbo nadaljnjih preiskav v zvezi z odločitvijo agencije EMA, da ne odobri dostopa do medicinskih člankov in študij, ki so bili objavljeni v različnih znanstvenih in akademskih revijah, saj so te publikacije zlahka dostopne na spletu.

Pritožnik je državljan Združenega kraljestva, ki ga skrbi, ali je čistilna naprava v Whitburnu (Združeno kraljestvo) skladna z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode. Varuhu človekovih pravic se je pritožil, ker mu je Evropska komisija zavrnila dostop javnosti do dokumenta v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev glede uporabe Direktive s strani Združenega kraljestva, in sicer dopisa, ki so ga organi Združenega kraljestva poslali Komisiji med postopkom za ugotavljanje kršitev.

Komisija je zavrnila razkritje dokumenta, pri čemer je trdila, da za dokumente, ki se nanašajo na tekoče postopke zaradi neizpolnitve obveznosti, velja splošna domneva nerazkritja. Kljub temu je Komisija pritožniku predložila povzetek zadevnega dokumenta.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija upravičeno zavrnila objavo dokumenta. Zato je varuhinja človekovih pravic sklenila, da Komisija ni ravnala nepravilno.

The complaint, made by a group of NGOs, concerns the position of the European Chemicals Agency (ECHA) regarding the limiting of animal testing. The complainant disagreed with ECHA's position that it could not reject testing proposals involving animals on the grounds that the data could be generated by an alternative method not involving animal tests. These proposals are submitted to ECHA in the context of the procedure leading to the authorisation of chemical substances to be marketed in the EU in accordance with the REACH Regulation.

The Ombudsman's inquiry concluded that ECHA's interpretation of its role was too strict and did not take into account the fact that the avoidance of animal testing was, together with the protection of human health and the environment, one of the guiding principles of the Regulation. The Ombudsman thus proposed to ECHA (i) that it require all registrants to show that they have tried to avoid animal testing and (ii) that it provide registrants with all the information at its disposal which could allow them to avoid animal testing.

ECHA accepted both proposals. It also stated, however, that it needed to hold further discussions with the European Commission and the competent authorities of the Member States as regards the practical consequences of its acceptance of the first proposal. The complainant expressed doubts in this context. The Ombudsman considered that ECHA had settled the matter but asked it to report on how it had implemented her proposals within six months of the date of this decision. The Ombudsman also invited the complainant to monitor the outcome of this case.

Zadeva se je nanašala na pritožbo zaradi kršitve, vloženo pri Evropski komisiji v zvezi z domnevnim neustreznim izvajanjem nekaterih določb direktive o e-zasebnosti s strani Nemčije. Pritožnik se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic in trdil, da Komisija ni ustrezno pojasnila razlogov, zakaj ni začela preiskave. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija naknadno zagotovila ustrezno razlago v zvezi z nekaterimi vprašanji, ki jih je izpostavil pritožnik. Kar zadeva vprašanja, v zvezi s katerimi Komisija ni zagotovila ustrezne razlage, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila s kritično pripombo.