(Izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic.(1))

PRITOŽBA

Maja 2002 se je L v svojem imenu in imenu približno 50 drugih staršev otrok v Evropskih šolah v Bruslju pritožila glede dodelitve mest v šolah za šolsko leto 2002-3, poznejših pritožb, ki so bile vložene, in mehanizmov usklajevanja med šolami.

Če povzamemo, pritožniki so navedli naslednje:

Mesta, ki so bila na voljo v novem primarnem oddelku v Ixellesu, so bila učencem, ki trenutno obiskujejo dva obstoječa osnovna oddelka, dodeljena na podlagi dveh različnih sklopov meril, ki jih je matična šola določila in uporabljala enostransko in nepregledno. Vloženih je bilo več kot 200 pritožb, od katerih nekatere na dan vložitve pritožbe še niso bile obravnavane.

Mehanizmi za usklajevanje med bruseljskimi šolami niso primerni niti za osnovne naloge, kot je usklajevanje počitnic in prostih dni med tremi šolami.

Ukrepi šol na tem področju so v nasprotju s temeljnimi načeli dobre upravne prakse in zato kršijo člen 41 Listine o temeljnih pravicah. Kršen je tudi člen 24(2) Listine, ki določa, da se morajo „pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, [...] upoštevati predvsem koristi otroka“. Prvo merilo za razdelitev otrok med šole je bila zmogljivost treh šol, ki je bila določena vnaprej, ne glede na potrebe otrok ali želje njihovih staršev.

Pritožniki so stopili v stik s Komisijo, ki je članica sveta guvernerjev in je dolžna varovati pravice in interese svojega osebja. Pritožniki niso nikoli imeli popolnega odgovora ali pojasnila s strani Evropskih šol, Sveta guvernerjev ali Evropske komisije.

Pritožniki se bojijo nadaljnjega kaosa, ko bo v prihodnosti ustanovljena četrta evropska šola v Bruslju.

Če povzamemo, pritožniki trdijo, da je delovanje Evropskih šol v nasprotju s členoma 24(2) in 41 Listine o temeljnih pravicah ter da so mehanizmi usklajevanja med šolami neustrezni.

Pritožniki prosijo varuha človekovih pravic, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi, da:

• se nujno najde rešitev, ki bo upoštevala koristi vpletenih otrok;
• zadeva je v celoti preiskana na najvišji ravni;
• se opravi celovit pregled upravljanja evropskih šol, da se zagotovi, da bodo v prihodnosti delovale v skladu z enakimi standardi dobrega upravljanja in dobre upravne prakse, kot se uporabljajo za druge institucije EU, ter da se v skladu s členom 24(2) Listine pri vseh ukrepih, ki vplivajo nanje, upoštevajo predvsem koristi otrok;
• vse pritožbe so sprejete, tudi če bi bilo treba zaradi te rešitve nekatere razrede razdeliti na dva dela;
• pregled porazdelitve sredstev med šolami;
• vzpostavljen je jasen in pregleden sistem za razdelitev otrok med šolami, da bi se izognili prihodnji premestitvi otrok v podobnih pogojih.

Poizvedba

Varuh človekovih pravic je dosledno menil, da Evropske šole niso institucija ali organ Skupnosti. Varuh človekovih pravic je zato pritožnika obvestil, da se o pritožbi ne more neposredno obrniti na evropske šole.

Vendar varuh človekovih pravic tudi meni, da ima Komisija določeno odgovornost za delovanje Evropskih šol, saj je zastopana v svetu guvernerjev in v veliki meri prispeva k njihovemu financiranju. Varuhinja človekovih pravic meni, da odgovornost Komisije ne zajema vprašanj v zvezi z notranjim upravljanjem šol.

Na podlagi tega je varuhinja človekovih pravic Komisijo zaprosila za mnenje o pritožbi.

Mnenje Komisije

Če povzamemo, mnenje Komisije vsebuje naslednje točke:

Prerazporeditev določenega števila učencev med evropskimi šolami v Bruslju je bila neizogibna posledica dveh dejavnikov. Prvič, odločitev sveta guvernerjev, da odpre tretjo šolo v Ixellesu, da bi razbremenil šoli Uccle in Woluwe, ki sta bili takrat še posebej preveč vpisani, in drugič, potreba po začasni preselitvi več učencev iz šole Uccle v šolo Woluwe zaradi velikih popravil in obnovitvenih del.

Svet guvernerjev si je pri odločanju o prerazporeditvi jezikovnih oddelkov med tremi šolami prizadeval zagotoviti spoštovanje dvojnega načela geografske uravnoteženosti in racionalne uporabe virov. Odločitev vodij v nobenem trenutku ni zahtevala prerazporeditve učencev med mandatom.

Za boljše upravljanje teh gibanj je predstavnik sveta guvernerjev ustanovil skupino za usklajeno upravljanje treh bruseljskih šol, v kateri so bili zastopani vodje, učiteljsko osebje in združenja staršev.

Glede na informacije, predložene Komisiji, je bila izbira staršev prednostna, vendar zaradi omejitev, ki jih nalaga struktura šolske organizacije, in potrebe po optimalni uporabi razpoložljivih virov ni bilo mogoče izpolniti pričakovanj in zahtev vseh družin. Po mnenju šole bi bilo težko upravičiti razdelitev oddelkov ali razredov v eni šoli, če bi bili ustrezni oddelki in razredi v drugi šoli praktično prazni.

Šole trdijo, da so pri presoji posameznih primerov uporabile merila prisotnosti bratov in sester, geografske bližine družinskega doma in oblikovanja uravnoteženih razredov v treh šolah. Odločitve ravnateljev o tem, kam namestiti učence, so temeljile na informacijah, ki so jih starši posredovali Šoli v zvezi s šolanjem bratov in sester ter lokacijo družinskega doma.

Komisija se zaveda, da je bilo vloženih veliko pritožb. Te pritožbe so obravnavali posamezni odbori znotraj vsake šole, ki jih sestavljajo člani upravnega odbora in predstavniki staršev. Številnim pritožbam je bilo ugodeno.

Komisija je v odgovor na zahteve pritožnikov navedla naslednje:

1 Uporabljeni postopek in merila, ki jih šole uporabljajo za premestitev učencev, skupaj z možnostjo pritožbe kažejo, da so bile največje koristi učencev glavno vodilo, ki je bilo, kolikor je bilo mogoče, upoštevano.

2 Svet guvernerjev je na svojem zasedanju 21. in 23. maja 2002 preučil poročilo, ki ga je pripravil njegov predstavnik o "razdelitvi učencev iz predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih ciklov med šolami v Bruslju I, II in III". Komisija ni bila seznanjena z nobenimi nepravilnostmi v zvezi s tem.

3 Načela, določena v Listini o temeljnih pravicah, zlasti v njenih členih 24(2) in 41, se v celoti uporabljajo za Evropske šole in so zanje zavezujoča. Ta načela veljajo tudi za prihodnjo reformo šol.

4 V skladu z informacijami, predloženimi Komisiji, so šole storile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi v prvi vrsti upoštevale odločitve staršev. Dejansko so bila prizadevanja usmerjena v prilagoditev razporeditve razredov od septembra 2002 s posledičnim prenosom delovnih mest in v odstopanje od pravil, ki urejajo združevanje primarnih razredov v letu 2002/2003 za nekatere oddelke. Kljub tem prizadevanjem ni bilo mogoče prezreti nekaterih omejitev, ki jih nalagata struktura šolske organizacije in potreba po optimalni uporabi razpoložljivih virov. Razdelitev oddelkov ali razredov v eni šoli, ko so bili ustrezni oddelki in razredi v drugi šoli praktično prazni, ne bi bila dobra upravna praksa.

5 Svet guvernerjev je edini pristojen za odločanje o razdelitvi sredstev med različne evropske šole. Temeljiti mora na načelih geografske uravnoteženosti in optimalne uporabe razpoložljivih virov.

6 Sodelovanje združenj staršev, najprej v skupini za usklajeno upravljanje treh bruseljskih šol, ki je bila ustanovljena za boljše upravljanje prenosa učencev, in nato v odborih, pristojnih za obravnavo pritožb, dokazuje preglednost sistema. To preglednost je treba ohraniti pri vseh prihodnjih premestitvah učencev.

Pripombe pritožnika

L. je poslala pripombe, v katerih je povzela naslednje točke:

Pritožniki so Komisiji predložili informacije in jo pozvali, naj posreduje v svetu guvernerjev v imenu otrok in njihovih družin. Predstavnik Komisije bi se zato moral zavedati položaja, ko se je Svet guvernerjev sestal 21. in 23. maja 2002. Porazdelitev sredstev med šole brez temeljite ocene potreb otrok je primer najslabše upravne prakse.

Komisija meni, da je za odločanje o razdelitvi sredstev med šolami pristojen le svet guvernerjev. To kaže, da se Komisija ni ničesar naučila in zavrača svoje odgovornosti. Komisija šolam zagotavlja večino denarja in bi morala na prvo mesto postaviti potrebe in interese otrok.

ODLOČBA

1 Dodelitev mest v evropskih šolah
Pritožnikov primer

1.1 Maja 2002 se je gospa L v svojem imenu in imenu približno 50 drugih staršev otrok v Evropskih šolah v Bruslju pritožila glede dodelitve mest za šolsko leto 2002-3, poznejših pritožb, ki so bile vložene, in mehanizmov usklajevanja med šolami. Pritožniki so stopili v stik s Komisijo, ki je članica sveta guvernerjev in je dolžna varovati pravice in interese svojega osebja.

Če povzamemo, pritožniki trdijo, da je delovanje Evropskih šol v nasprotju s členoma 24(2) in 41 Listine o temeljnih pravicah ter da so mehanizmi usklajevanja med šolami neustrezni. Varuha človekovih pravic pozivajo, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi, da:

• se nujno najde rešitev, ki bo upoštevala koristi vpletenih otrok;
• zadeva je v celoti preiskana na najvišji ravni;
• se opravi celovit pregled upravljanja evropskih šol, da se zagotovi, da bodo v prihodnosti delovale v skladu z enakimi standardi dobrega upravljanja in dobre upravne prakse, kot se uporabljajo za druge institucije EU, ter da se v skladu s členom 24(2) Listine pri vseh ukrepih, ki vplivajo nanje, upoštevajo predvsem koristi otrok;
• vse pritožbe so sprejete, tudi če bi bilo treba zaradi te rešitve nekatere razrede razdeliti na dva dela;
• pregled porazdelitve sredstev med šolami;
• vzpostavljen je jasen in pregleden sistem za razdelitev otrok med šolami, da bi se izognili prihodnji premestitvi otrok v podobnih pogojih.

Trditve Komisije

1.2 Komisija je navedla, da je seznanjena z velikim številom pritožb. Obravnavani so bili posamično, veliko število pa jih je bilo potrjenih. Postopek in merila, ki jih šole uporabljajo za premestitev učencev, skupaj z možnostjo pritožbe kažejo, da so bile največje koristi učencev glavno vodilo, ki je bilo, kolikor je bilo mogoče, upoštevano.

Svet guvernerjev je edini pristojen za odločanje o razdelitvi sredstev med različnimi šolami. Temeljiti mora na načelih geografske uravnoteženosti in optimalne uporabe razpoložljivih virov. Svet guvernerjev je preučil poročilo o tej zadevi in Komisija ni seznanjena z nobenimi nepravilnostmi v zvezi s tem.

Šole so si prizadevale, da bi odločitve staršev upoštevale kot glavno vodilo. Prizadevanja so bila usmerjena v prilagoditev porazdelitve razredov, vendar razdelitev oddelkov ali razredov v eni šoli, ko so bili ustrezni oddelki in razredi v drugi šoli praktično prazni, ne bi bila dobra upravna praksa.

Načela, določena v Listini o temeljnih pravicah, zlasti v členih 24(2) in 41 Listine, se v celoti uporabljajo za Evropske šole in so zanje zavezujoča. Ta načela veljajo tudi za prihodnjo reformo šol.

Sodelovanje združenj staršev, najprej v skupini za usklajeno upravljanje treh bruseljskih šol, ki je bila ustanovljena za boljše upravljanje prenosa učencev, in nato v odborih, pristojnih za obravnavo pritožb, dokazuje preglednost sistema. To preglednost je treba ohraniti pri vseh prihodnjih premestitvah učencev.

Ugotovitve varuha človekovih pravic

1.3 Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da so evropske šole prvotno ustanovile države članice, ki so leta 1957 podpisale statut evropske šole. Leta 1994 so države članice in Evropske skupnosti podpisale konvencijo, ki razveljavlja in nadomešča statut iz leta 1957. Navedena konvencija je začela veljati 1. oktobra 2002.

1.4 Varuh človekovih pravic je dosledno menil, da evropske šole niso institucija ali organ Skupnosti, ampak da ima Komisija določeno odgovornost za njihovo delovanje, ker je zastopana v svetu guvernerjev in v veliki meri prispeva k njihovemu financiranju. Varuhinja človekovih pravic meni, da odgovornost Komisije ne zajema vprašanj v zvezi z notranjim upravljanjem šol.

Pritožbe

1.5 Glede pritožb v zvezi z razdelitvijo otrok med šole varuh človekovih pravic meni, da odločitve o posameznih pritožbah niso v pristojnosti Komisije in zato ne spadajo v obseg preiskave varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija navedla, da je bilo velikemu številu pritožb ugodeno.

Listina o temeljnih pravicah

1.6 V zvezi z domnevnimi kršitvami Listine o temeljnih pravicah varuhinja pozdravlja priznanje Komisije, da so pravica do dobrega upravljanja (člen 41) in otrokove pravice (zlasti člen 24(2)(2)) zavezujoče za evropske šole in veljajo tudi za njihovo prihodnjo reformo. Varuh človekovih pravic na splošno meni, da je spoštovanje teh pravic skladno tudi z upoštevanjem učinkovitosti pri dodeljevanju sredstev med šolami. V obravnavani zadevi varuh človekovih pravic meni, da njegova preiskava ni predložila dokazov o kršitvi pravic otrok, kot jih zagotavlja člen 24(2) Listine, zlasti ob upoštevanju, da se zdi, da je bila prvotna razdelitev otrok med šolami spremenjena zaradi velikega števila uspešnih pritožb.

Pravica do dobrega upravljanja je obravnavana v nadaljevanju.

Usklajevanje in dobro upravljanje

1.7 V zvezi s trditvijo, da so mehanizmi usklajevanja med šolami nezadostni, varuh opozarja, da je bilo vloženih veliko pritožb in da je bilo po mnenju Komisije veliko pritožb potrjenih. Varuhinja človekovih pravic meni, da je to dokaz, da obstaja učinkovit in odziven sistem za obravnavanje pritožb.

1.8 Varuh hkrati poudarja, da je v primerih, ko določeno upravno področje sproži nenavadno veliko število pritožb ali pritožb, dobra praksa, da se preveri, ali obstaja temeljna težava, in da se v tem primeru sprejmejo ukrepi za njeno reševanje v prihodnosti. To še zlasti velja, če se izkaže, da je velik delež pritožb ali očitkov upravičen.

1.9 Varuh poudarja tudi, da je Komisija predstavnik Evropskih skupnosti, ki v veliki meri financirajo evropske šole in so podpisnice Konvencije o statutu šol iz leta 1994. Varuhinja človekovih pravic meni, da odgovornost Komisije v tej vlogi vključuje spodbujanje dobrega upravljanja s strani Evropskih šol. Varuhinja človekovih pravic meni, da odgovor Komisije na dogodke, ki so privedli do te pritožbe, ne dokazuje, da Komisija v celoti priznava to odgovornost. To je primer nepravilnosti.

2 Sklepna ugotovitev

2.1 Iz zgoraj pojasnjenih razlogov varuhinja človekovih pravic meni, da odgovor Komisije na dogodke, ki so sprožili to pritožbo, ne dokazuje, da v celoti priznava svojo odgovornost za spodbujanje dobrega upravljanja evropskih šol.

2.2 Zgornja ugotovitev sproža vprašanje splošnega pomena, ki ni dovzetno za sporazumno rešitev. Varuh človekovih pravic zato v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisiji predlaga naslednji osnutek priporočila:

Osnutek priporočila

Komisija bi morala priznati svojo odgovornost za spodbujanje dobrega upravljanja evropskih šol in opredeliti konkretne ukrepe, ki jih bo sprejela za izpolnjevanje te odgovornosti v prihodnosti.

Komisija in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje pred 31. marcem 2003. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje osnutka priporočila varuha človekovih pravic in opis njegovega izvajanja.

Strasbourg, 10. decembra 2002

 

Jacob SÖDERMAN

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 5).

(2) "Pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, je treba upoštevati predvsem koristi otroka."