Strasbourg, 27. 4. 2016

Zadeva: Nadaljnje ukrepanje po preiskavi na lastno pobudo OI/15/2014/PMC o domnevnih nepravilnostih v zvezi z misijo EULEX Kosovo

Spoštovana visoka predstavnica,

Kot se morda spomnite, sem v okviru preiskave na lastno pobudo v zvezi z zgoraj navedeno zadevo ugotovil, da (i) misija EULEX ni upoštevala svojega standardnega postopka za preiskavo obtožb in da (ii) je bilo izginotje prvotnega poročila o domnevnih nepravilnostih v misiji EULEX, ki ga je leta 2012 predložil tožilec misije EULEX, samo po sebi zaskrbljujoče. Ugotovil sem tudi, da (iii) kodeks ravnanja in disciplina EULEX ne določa nobenega kanala za zunanjo prijavo, ki bi osebam, ki želijo prijaviti morebitne nepravilnosti v okviru EULEX, omogočal, da se obrnejo na osebo ali organ zunaj EULEX (kot je ESZD), in da (iv) način zaposlovanja zunanjega tožilca vzbuja določene pomisleke.

Glede na to, da je zunanji strokovnjak, ki je pregledal mandat misije EULEX Kosovo, jasno navedel, da bodo pomisleki, ki sem jih navedel, del njegovega pregleda, sem menil, da v tistem trenutku ni potrebe po nadaljnjem ukrepanju z moje strani. Vendar sem si pridržal pravico, da zadevo ponovno preučim, ko bosta skupina za preiskovanje kaznivih dejanj na Kosovu in/ali zunanji strokovnjak predstavila svoje sklepe.

zahvaljujem se vam, da ste mi aprila 2015 predložili poročilo zunanjih strokovnjakov in kopijo nedavno sprejetega standardnega operativnega postopka (SOP) ESZD o žvižgaštvu iz februarja 2016. To gradivo sem skrbno preučil in ugotovil, da je ESZD zadovoljivo obravnavala postopkovna in sistemska vprašanja, ki sem jih odkril med preiskavo na lastno pobudo. Zato zadeve ne bom podrobneje preiskal. Prepričan sem, da bo ESZD pravočasno uresničila predloge za izboljšave, ki jih je podal zunanji strokovnjak.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vašim službam za dobro sodelovanje med preiskavo na lastno pobudo in po njej.

Prilagam analizo nadaljnjih ukrepov v zvezi z vprašanji, ki vzbujajo zaskrbljenost in so bila ugotovljena med mojo preiskavo glede na poročilo strokovnjaka.

S spoštovanjem,

Emily O'Reilly

Priloga:

· Analiza nadaljnjih ukrepov v zvezi z vprašanji, ki zadevajo varuha človekovih pravic, ob upoštevanju strokovnega poročila o obravnavi resnih obtožb o korupciji, ki vpliva na najvišje pravosodno osebje EULEX

Priloga

Nadaljnja analiza varuhinje človekovih pravic na podlagi strokovnega poročila o pomislekih glede:

(i) misija EULEX ni upoštevala svojega standardnega postopka za preiskavo obtožb;

(ii) prvotno poročilo o domnevnih nepravilnostih v misiji EULEX, ki ga je leta 2012 predložil tožilec misije EULEX, je izginilo;

(iii) kodeks ravnanja in disciplina EULEX, ki ne določa nobenega kanala za zunanjo prijavo, ki bi osebam, ki želijo prijaviti morebitne nepravilnosti v okviru EULEX, omogočal, da se obrnejo na osebo ali organ zunaj EULEX (kot je ESZD); in

(iv) način zaposlovanja zunanjega tožilca.

V zvezi s točko (i) strokovnjak meni, da bi bilo treba že leta 2012 začeti preiskavo v zvezi z navedenimi trditvami, in je sklenil, da so bile pri prvotni obravnavi zadeve ugotovljene nekatere pomanjkljivosti. Predlagal je tudi, da bi bilo treba v zvezi s podobnimi prihodnjimi primeri začeti preiskavo v skladu s standardnim postopkom in izdati obrazložen sklep. Poleg tega je predlagal ustanovitev neodvisnega zunanjega organa za izvajanje preiskav obtožb v zvezi s sodniki in tožilci.

Ti predlogi zunanjega strokovnjaka ustrezno obravnavajo postopkovne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil varuh človekovih pravic, in bi, če bi se izvajali, znatno izboljšali način obravnavanja obtožb o hujših kršitvah, ki naj bi jih zagrešilo višje pravosodno osebje EULEX.

V zvezi s točko (ii) je izvedenec ugotovil, da poročilo ni bilo „izgubljeno“ v ožjem smislu; neustrezno se je hranila, namesto da bi bila ustrezno evidentirana. Zdi se, da je do tega prišlo zaradi upravne napake. Varuh človekovih pravic ne more dvomiti o pojasnilih zunanjega strokovnjaka o „izginotju“ poročila. Prav tako ni nobenega razloga za domnevo, da je sklep izvedenca napačen. Najpomembnejše je, ali so bile obtožbe, navedene v poročilu, ustrezno preiskane. Poleg tega je strokovnjak ugotovil, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi, da bi EULEX od zdaj naprej ustrezno evidentiral dokumente, s čimer bi se odpravila možnost, da bi se podoben položaj ponovil.

Zato je jasno, da je bil pomislek varuha človekovih pravic v zvezi s tem ustrezno obravnavan.

V zvezi s točko (iii) je strokovnjak ugotovil, da je bil v okviru EULEX vzpostavljen postopek za prijavo primerov korupcije in da je to mogoče storiti anonimno. ESZD je 4. februarja 2016 varuhinji človekovih pravic predložila kopijo tega nedavno sprejetega standardnega operativnega postopka za prijavljanje nepravilnosti.

ESZD je s sprejetjem novega standardnega operativnega postopka o prijavljanju nepravilnosti upoštevala dva ključna predloga, ki ju je predhodno podala varuhinja človekovih pravic:

(a) V okviru preiskave varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo (OI/1/2014/PMC) v zvezi z žvižgaštvom so bile institucije EU (vključno z ESZD) pozvane, naj razmislijo o tem, kako bi lahko zunanje informatorje (kot je v tem primeru žvižgač), čeprav ne spadajo na področje uporabe notranjih pravil institucije EU o žvižgaštvu, ki se uporabljajo za javne uslužbence EU, spodbudili k poročanju o resnih nepravilnostih. Novi standardni operativni postopki ESZD za prijavljanje nepravilnosti se uporabljajo za vse člane misije (lokalne ali mednarodne), ne glede na njihov pogodbeni status. To izboljšanje je dobrodošlo.

(b) Varuhinja človekovih pravic je v okviru te preiskave na lastno pobudo o obravnavi nekaterih domnevnih resnih nepravilnosti v zvezi z misijo EULEX izrazila zaskrbljenost, da nepravilnosti ni bilo mogoče prijaviti navzven, tj. zunaj misije, niti sami ESZD. Misije ESZD v svojih standardnih operativnih postopkih za prijavljanje nepravilnosti zdaj žvižgačem kot zadnjo možnost ponujajo izrecno možnost, da svoje pomisleke sporočijo poveljniku civilne operacije ESZD, predsedniku Političnega in varnostnega odbora Sveta, visokemu predstavniku, uradu OLAF in varuhu človekovih pravic. To pomeni tudi veliko izboljšanje.

Glede na navedeno je mogoče sklepati, da je ESZD po posredovanju varuha človekovih pravic ustrezno obravnavala to vprašanje.

V zvezi s točko (iv) je strokovnjak priznal, da zaposlitev posebnega tožilca EULEX, ki preiskuje zadevne obtožbe, odstopa od standardnega postopka. Vendar je strokovnjak ugotovil tudi, da je EULEX zaposlenega tožilca predhodno razglasil za usposobljenega za podobna delovna mesta in da ni bilo navzkrižja interesov. Varuhinja človekovih pravic priznava, da je bila glede na resnost navedenih trditev odločitev EULEX o uporabi posebnega postopka zaposlovanja, ki bi preprečil vključitev nekaterih najvišjih pravosodnih uslužbencev EULEX, na katere se nanašajo obtožbe, v postopek odločanja, ustrezna. Vendar bi bil zunanji organ, kot je predlagal zunanji strokovnjak, veliko primernejši za obravnavo tovrstnih obtožb kot uporaba ad hoc rešitve, ki bi lahko vzbudila sume o izbranem postopku.