Spoštovana predsednica Metsola,

Spoštovani poslanci Evropskega parlamenta,

Spoštovani varuhi človekovih pravic in spoštovani gostje,

Zahvaljujemo se vam, da ste se nam pridružili pri praznovanju tridesetih let delovanja Evropske mreže varuhov človekovih pravic (European Network of Ombudsmen – ENO) in pri pripravi poročila, ki pripoveduje zgodbo o tej izjemni poti.

Posebna dobrodošlica vsem, ki so v Strasbourg odpotovali iz vse Evrope. Vaša prisotnost nas spominja na to, kaj je ta mreža v resnici: ne le struktura na papirju, ampak skupnost ljudi, ki jih združuje skupna zavezanost javnim storitvam in pravicam državljanov.

Zahvaljujem se tudi Evropskemu parlamentu za neomajno podporo mojemu uradu in evropski mreži varuhov človekovih pravic, tudi prek Odbora za peticije, ki je dragocen član naše mreže.

Predsednica Metsola, hvala, da ste se nam pridružili tukaj v Strasbourgu, kjer živita Evropski parlament in evropski varuh človekovih pravic. Primerno je, da to obletnico praznujemo tukaj, v kraju, kjer je treba slišati glasove državljanov – kjer je demokracija več kot načelo, a konkretna realnost. V vsaki razpravi, v vsakem glasovanju, v vsaki pobudi, kot je tista, ki nas danes združuje.

Dovolite mi, da povem, da je moja zavezanost ENO tudi osebna. Preden sem postala evropska varuhinja človekovih pravic, sem bila pet let namestnica portugalskega varuha človekovih pravic.

Ta leta so me naučila, kako dragoceno je imeti kolege po vsej Evropi, da se obrnejo na: kolege, ki lahko ponudijo svež pogled, delijo svoje izkušnje in pomagajo najti rešitev. Videl sem tudi, koliko dolgujemo tistim, ki so v preteklih letih služili našim institucijam, zlasti nekdanjim varuhom človekovih pravic, priznanim v tem poročilu.

Tako mreža postane več kot le forum za izmenjavo. Postane vir moči pri našem vsakodnevnem delu.

In prav ta duh sodelovanja daje današnjemu poročilu o obletnici resničen pomen: ne pripoveduje le zgodbe o tridesetih letih mreže, temveč tudi zgodbo o ljudeh, skupnih izkušnjah in skupni zavezanosti, ki so jo ohranili.

Samo pravilno je priznati, da je to pobudo dala Marta Hirsch, ki je že zelo dolgo del ekipe varuhinje človekovih pravic za evropske varuhinje človekovih pravic in je veliko namenila naši mreži.

Marta je razumela, da tridesetletno sodelovanje zahteva več kot le praznovanje. Pozvali so k zapisu – o tem, kaj smo se naučili, kaj smo dosegli in kaj lahko še naprej gradimo skupaj.

Marta, hvala za to pobudo in za vašo trajno zavezanost ENO.

V tem poročilu so prikazana orodja evropske mreže varuhov človekovih pravic v praksi. Pokaže, kaj je mogoče, če drug drugega podpiramo; ko sodelujemo med institucijami in prek meja; in ko smo solidarni, zagotavljamo, da nihče ne bo sam, ko bo govoril resnico na oblast.

Naši mandati se razlikujejo in v treh desetletjih so se mnogi razvili. Toda ena stvar se ni nikoli spremenila. Kot je dejal Jacob Söderman, prvi evropski varuh človekovih pravic in ustanovitelj naše mreže, je bila evropska varuhinja človekovih pravic ustanovljena, da bi pravice državljanov v skladu s pravom EU postale živa resničnost na vseh ravneh v Uniji in njenih državah članicah.

Ta ustanovni namen je naveden na straneh tega poročila. Pokaže, kako je pravo EU, vključno z Listino o temeljnih pravicah, varuhom človekovih pravic po vsej Evropi omogočilo, da so pravice uresničili in dosegli oprijemljive spremembe v življenju ljudi.

Moj urad bo še naprej krepil to mrežo in sodelovanje, ki ga omogoča, tako da bo lahko vsak varuh človekovih pravic črpal evropsko strokovno znanje in podporo, kadar koli bo to potrebno.

Resnična vrednost te mreže je namreč v tem, kako vpliva na življenje ljudi.

Pomislite na študenta, ki se preseli v drugo državo in potrebuje zdravstveno zavarovanje. Ali družinski član državljana EU, ki ni državljan EU in ni prepričan o svoji pravici do prebivanja.

To so resnična vprašanja, ki so jih sodelavci vnesli v moj urad v postopku poizvedbe. S sodelovanjem z upravo EU pomagamo sodelavcem najti odgovore, ki jih ljudje potrebujejo.

In včasih gre tudi sodelovanje še dlje: skupaj preiskujemo.

Letos smo sprožili dve novi skupni preiskavi. Eden od njih se nanaša na sistem EU za opozarjanje na področju varnosti hrane, ki varuje potrošnike po vsej Evropi. Drugi, ki ga vodi slovenski varuh človekovih pravic, preučuje, kako uprave izvajajo podnebna pravila EU in varujejo našo pravico do zdravega okolja.

Različna vprašanja, različni izzivi, vendar isti namen: zagotoviti, da pravice in zaščita delujejo v praksi.

Poročilo gleda tudi v prihodnost.

Vključuje nov kodeks dobre prakse o uporabi tehnologije, vključno z umetno inteligenco, s strani institucij varuhov človekovih pravic.

Tehnologija bi nam morala pomagati, da postanemo dostopnejši, odzivnejši in bolj sposobni služiti. Vendar ta napredek nikoli ne sme biti na račun preglednosti, zasebnosti ali enake obravnave.

Naš namen mora ostati jasen: ljudem olajšati dostop do nas, ne pa nas težje razumeti.

Še posebej sem hvaležen češkim, estonskim in finskim uradom varuha človekovih pravic za vodenje priprave tega kodeksa in vsem, ki so prispevali k njegovemu razvoju.

Spoštovana predsednica Metsola,

Spoštovani poslanci Evropskega parlamenta,

Spoštovani kolegi in kolegice,

Živimo v času, ko se naši največji izzivi ne ustavijo na nacionalnih mejah.

Pandemija. Spreminjajoče se podnebje. Digitalna preobrazba. Gibanje ljudi. Širjenje dezinformacij.

Ti izzivi se odražajo tudi v našem vsakodnevnem delu. Pravice državljanov so vse bolj odvisne od tega, kako nacionalni in evropski predpisi ter uprave medsebojno delujejo. Skupaj tvorita skupni evropski prostor, ki ponuja ogromne priložnosti, vendar ga je tudi težko krmariti.

In tukaj leži paradoks. Sistem je lahko zapleten, vendar so težave, ki nam jih ljudje prinašajo, pogosto zelo preproste.

Pismo, ki je ostalo brez odgovora. Ugodnost, ki je bila zavrnjena. Odločitev, za katero si nihče ni vzel časa, da bi jo pojasnil.

Naša odgovornost je premostiti to vrzel: narediti sistem razumljiv, dostopen in pravičen. Ljudje ne morejo v celoti uveljavljati svojih pravic ali sodelovati v evropskem projektu, če ne razumejo, kako sistem deluje, ali če se počutijo izključene ali diskriminirane.

Naše evropske identitete ne podpirajo samo institucije in pravila. Odvisna je tudi od tega, da lahko ljudje sodelujejo, da so slišani in da imajo občutek, da jim ta skupni prostor pripada.

Zato je sodelovanje med institucijami varuha človekovih pravic pomembno. Z izmenjavo našega znanja, izkušenj in perspektiv lahko ljudem pomagamo učinkoviteje krmariti po sistemu, kjer koli se pojavijo njihove težave.

S tem krepimo ne le naše institucije, temveč tudi zaupanje, ki povezuje naš skupni evropski prostor.

In tu Evropska mreža varuhov človekovih pravic naredi razliko: s preoblikovanjem naše skupne zaveze v praktično sodelovanje.

Sodelovanje za nas ni formalnost. To je odgovornost. Pomeni vedeti, koga poklicati, ko se pojavi težko vprašanje. To pomeni, da skupaj preiskujemo, kdaj se vprašanje razteza prek ene države. In to pomeni pomagati ljudem najti pot do nekoga, ki lahko posluša in deluje.

Zaradi nezaupanja in nestabilnosti so varuhi človekovih pravic lahko nosilci upanja.

Ni naivno upanje. upanje, ki temelji na izkušnjah: da se pritožba lahko obravnava; da se napaka lahko popravi; da lahko javni organ reče: „Zmotili smo se – in to bomo popravili.“

Smo mostovi med ljudmi in javnimi ustanovami.

S pritožbami vidimo, kje je povezava med njimi oslabljena – in kje jo je treba obnoviti.

Ljudem nudimo samostojno mesto, kamor se lahko obrnejo. In institucijam ponujamo nekaj bistvenega: pošteno poročilo o tem, kaj je šlo narobe, in priložnost, da to popravijo.

Naša neodvisnost nam omogoča, da se izzovemo. Naš namen je vedno izboljšati.

Hvala vsem, ki ste prispevali k temu poročilu. Pokloni se vašemu delu, delu tistih, ki so prišli pred nas, in milijonom Evropejcev, ki so zaupali svojim varuhom človekovih pravic.

Za vsakega sodelavca v tej sobi in za ekipe, ki niso mogle biti tukaj: delo, ki ga opravljate – pogosto tiho, daleč od naslovnic – spreminja življenja.

Kot koordinator evropske mreže varuhov človekovih pravic sem ponosen, da lahko to poročilo predstavim Evropskemu parlamentu.

Danes praznujemo več kot trideset let mreže. Obnavljamo zavezo: prisluhniti, se zavzemati za pravice ljudi in pomagati javnim institucijam, da bodo uspešnejše.

To zavezo prenesemo v naslednjih trideset let.

Srečna obletnica, ENO!

V veliko veselje mi je, da lahko zdaj predam besedo predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola.