Zadeva se je nanašala na ustreznost letnega pregleda agencij za izvozne kredite, tj. nacionalnih organov, ki finančno podpirajo podjetja, ki poslujejo na tveganih trgih, ki ga izvaja Evropska komisija, zlasti v zvezi z varstvom človekovih pravic in okolja.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preučila in ugotovila, da bi bilo mogoče metodologijo in postopke Komisije izboljšati. Varuhinja človekovih pravic je Komisiji zlasti priporočila, naj začne dialog z državami članicami in drugimi deležniki, da bi izboljšala predlogo, ki jo države članice uporabljajo za pripravo poročil o agencijah za izvozne kredite, ki jih morajo vsako leto predložiti Komisiji. Varuhinja človekovih pravic je Komisiji tudi priporočila, naj izboljša vsebino analiz in ocen letnih pregledov agencij za izvozne kredite, ki jih predloži Evropskemu parlamentu.

Komisija je varuhinjo človekovih pravic obvestila, da se bo pri izvajanju priporočil varuhinje posvetovala s Svetom, Parlamentom in Evropsko službo za zunanje delovanje ter sodelovala s civilno družbo. Komisija bo delovni skupini Sveta za izvozne kredite zlasti predlagala revidirano predlogo kontrolnega seznama, ki jo bodo države članice uporabljale za svoja letna poročila. Komisija bo razmislila tudi o pripravi ustreznih smernic za poročanje držav članic.

Ker ukrepi, ki jih je napovedala Komisija, ustrezno obravnavajo priporočila varuhinje človekovih pravic, je varuhinja zaključila svojo preiskavo, vendar je Komisijo pozvala, naj ji o tem poroča v enem letu.

Odbor ZN je leta 2015 ugotovil, da sistem zdravstvenega zavarovanja za uslužbence EU, tj. skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (JSIS), ni v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Odbor je priporočil revizijo skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, da se zagotovi celovito kritje zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo.

Varuhinja človekovih pravic je po prejemu pritožb uslužbencev, ki so imeli težave pri tem, da bi sami ali njihovi družinski člani v celoti dobili povrnjene zdravstvene stroške, izvedla strateško preiskavo. Ugotovila je, da je to, da Evropska komisija ni sprejela učinkovitih ukrepov na priporočilo odbora, pomenilo nepravilnost. Zato je priporočila, naj Komisija pregleda pravila, ki urejajo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja. Komisiji je podala tudi več predlogov v zvezi s tem, kako se potrebe invalidov krijejo v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, ter v zvezi s potrebo po usposabljanju osebja in ustreznem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, da se zagotovi, da skupni sistem zdravstvenega zavarovanja odraža potrebe invalidov.

Komisija je odgovorila, da bo pregledala pravila, ki urejajo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, in ukrepala na podlagi večine predlogov varuha človekovih pravic.

Ker je Komisija sprejela njeno priporočilo, varuhinja človekovih pravic zaključuje svojo strateško preiskavo. Glede na pomen tega vprašanja poziva Komisijo, naj v šestih mesecih poroča o izvajanju priporočila. Varuh človekovih pravic prav tako potrjuje svoj predlog, da mora Komisija pregledati svoja pravila iz leta 2004 o zadovoljevanju potreb invalidnega osebja.

Zadeva se je nanašala na to, kako Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) uporablja prag toksikološke zaskrbljenosti. TTC je orodje za oceno tveganja, ki temelji na načelu, da obstajajo ravni izpostavljenosti, pod katerimi kemikalije ne predstavljajo znatnega tveganja za zdravje ljudi.

EFSA in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sta leta 2014 gostili strokovno delavnico za pregled znanosti, na kateri temelji koncept Sveta za trgovino in tehnologijo. Sklepi delavnice so bili predmet javnega posvetovanja in so bili objavljeni marca 2016.

Pritožnik, nevladna organizacija, je podvomil v to, da EFSA uporablja koncept TTC, saj je menil, da ne odraža trenutnih znanstvenih dokazov. Povedal je tudi, da je bilo veliko strokovnjakov, ki so sodelovali na delavnici, v navzkrižju interesov.

Urad evropskega varuha človekovih pravic ni znanstveni organ in ne more sprejeti stališča o prednostih določenega orodja za oceno tveganja, kot je Svet za trgovino in tehnologijo. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pregleda, opravljenega v tej zadevi, menila, da so pojasnila agencije EFSA o uporabi TTC razumna.

V zvezi s strokovnjaki, ki so sodelovali na delavnici, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da jih EFSA v tem primeru ni bila dolžna pregledati zaradi navzkrižja interesov, saj je bilo razumno, da se je oprla na predhodno preverjanje teh strokovnjakov, ki ga je opravila SZO.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da EFSA ni ravnala nepravilno.

Vendar je varuhinja človekovih pravic agenciji EFSA predlagala, naj zagotovi, da strokovnjaki, ki sodelujejo na konferencah ali sestankih, niso v navzkrižju interesov, kadar je konferenca ali sestanek – kot je zadevni – organiziran za obveščanje o postopku odločanja agencije EFSA ali bi ga bilo mogoče dojemati kot takega.

Zadeva se je nanašala na ustreznost letnega pregleda agencij za izvozne kredite, tj. nacionalnih organov, ki finančno podpirajo podjetja, ki poslujejo na „tveganih“ trgih, ki ga izvaja Evropska komisija, zlasti v zvezi z varstvom človekovih pravic in okolja.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preučila in ugotovila, da bi bilo mogoče metodologijo in postopke Komisije izboljšati. Zlasti je predlagala, naj Komisija vzpostavi dialog z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi izboljšali predlogo, ki jo države članice uporabljajo pri pripravi poročil o agencijah za izvozne kredite, ki jih morajo vsako leto predložiti Komisiji. Varuhinja človekovih pravic je tudi predlagala, naj Komisija izboljša vsebino analiz in ocen letnih pregledov agencij za izvozne kredite, ki jih predloži Evropskemu parlamentu.

Komisija je predloge varuhinje človekovih pravic zavrnila predvsem zato, ker meni, da bi bilo treba za njihovo izvajanje spremeniti obstoječo zakonodajo. Varuhinja človekovih pravic se ni strinjala s stališčem Komisije in je zdaj Komisiji predložila enaka priporočila kot v prejšnjih predlogih.  Varuhinja človekovih pravic meni, da bi moral letni pregled Komisije, ki ga pošlje Parlamentu, biti več kot le zbirka vsebine letnih poročil, prejetih od držav članic, in da bi moral vsebovati informirano in podrobno oceno uspešnosti agencij za izvozne kredite, zlasti glede spoštovanja človekovih pravic in okolja.

Ta strateška preiskava se nanaša na preglednost pomembnega neformalnega dela zakonodajnega postopka EU, in sicer na preglednost trialogov.

Zakonodajna organa EU, Evropski parlament in Svet Evropske unije, sprejemata zakonodajo na predlog Evropske komisije. V tem procesu se sozakonodajalca ob pomoči Komisije pogosto pogajata v t. i. trialogih, ki so neformalna srečanja med predstavniki treh sodelujočih institucij. Parlament in Svet se med trialogom poskušata dogovoriti o skupnem besedilu na podlagi svojih začetnih stališč, o katerem se nato glasuje v skladu s formalnim zakonodajnim postopkom. Trialogi so se izkazali za zelo učinkovite pri doseganju takih sporazumov in večina zakonodaje je zdaj sprejeta na ta način.

Evropska unija je predstavniška demokracija, v kateri imajo državljani pravico, da od svojih predstavnikov zahtevajo odgovornost za politične odločitve, sprejete v njihovem imenu. Državljani imajo tudi pravico sodelovati v demokratičnem procesu EU. Preglednost trialogov je ključni element pri zagotavljanju učinkovitosti teh pravic in pri legitimizaciji zakonov, ki jih sprejme EU. Sodišče EU je navedlo, da je zmožnost državljanov EU, da se seznanijo s premisleki, na katerih temeljijo zakonodajni ukrepi, predpogoj za učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic.

Čeprav je zakonodajni postopek EU na splošno precej pregleden, tudi v primerjavi s številnimi državami članicami, je ta del postopka vzbudil pomisleke glede ravnovesja med učinkovitostjo postopka trialoga in njegovo preglednostjo.

Na podlagi tega je evropska varuhinja človekovih pravic začela strateško preiskavo. Preučila je, katere informacije in dokumente bi bilo treba proaktivno dati na voljo javnosti in kdaj, da bi lahko državljani uveljavljali svoje pravice.

Preglednost trialoga je bistveni element legitimnosti priprave zakonodaje EU. Državljani morajo biti sposobni nadzorovati delovanje svojih predstavnikov v tem ključnem delu zakonodajnega postopka. Državljani potrebujejo tudi informacije o temah, o katerih se razpravlja na trialogih, da bi lahko učinkovito sodelovali v zakonodajnem postopku.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dosedanji napredek pri izboljšanju preglednosti trialogov; vendar predlaga, da vse tri institucije javno objavijo naslednjo dokumentacijo in informacije: Datumi trialogov, začetna stališča treh institucij, splošni dnevni redi trialogov, dokumenti s štirimi stolpci, končna kompromisna besedila, opombe trialoga, ki so bile objavljene, seznami sodelujočih nosilcev političnega odločanja in po možnosti seznam drugih dokumentov, predloženih med pogajanji. Vse to bi moralo biti na voljo v skupni podatkovni zbirki, ki je preprosta za uporabo in razumljiva. Medtem ko bi lahko bili nekateri dokumenti na voljo med pogajanji v okviru trialoga, bi lahko institucije menile, da je treba v javnem interesu zagotoviti proaktiven dostop javnosti do nekaterih vrst dokumentov šele po koncu pogajanj.

Zadeva se je nanašala na domnevno nepravočasno obravnavo pritožbe s strani pritožbenega mehanizma Evropske investicijske banke (EIB). Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je bila zamuda upravičena zaradi zapletenosti predmeta pritožbe. Varuhinja človekovih pravic zato ni ugotovila nepravilnosti pri delovanju EIB.

Ta zadeva je nastala, ker Predstavništvo Evropske komisije na Hrvaškem ni odgovorilo na zahtevo po informacijah na Facebooku in ker je pritožnika blokiralo na svoji Facebook strani. Pritožnik je vprašal, ali je vodja predstavništva na Hrvaškem nekdanji član komunistične stranke Jugoslavije.

Ker je Komisija zdaj odblokirala svojo stran na Facebooku in odgovorila, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija rešila te vidike zadeve. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da Komisija ni storila nobene nepravilnosti, ker ni razkrila zahtevanih informacij, ker so pomenile varovane osebne podatke.

Vendar pa varuhinja človekovih pravic predlaga izboljšave v zvezi s potrebo po odgovorih državljanom, ki komunicirajo s Komisijo prek družbenih medijev. Komisija bi morala upoštevati dejstvo, da se pravica do odgovora, zagotovljena z Listino EU o temeljnih pravicah in načeli dobrega upravljanja, kot je določena v Evropskem kodeksu dobrega upravnega ravnanja, uporablja za sporočila, prejeta prek družbenih medijev, pri čemer veljajo le omejitve, utemeljene na podlagi načela sorazmernosti. Komisija bi morala to upoštevati pri reviziji svojega vodnika za ponudnike informacij in pri vsakem drugem ustreznem delu.

Zadeva se je nanašala na domnevna navzkrižja interesov v zvezi s člani delovne skupine Komisije, zadolžene za pregled znanosti o učinkih, ki jih lahko imajo elektromagnetna polja na zdravje. V pritožbi varuhinji človekovih pravic je bilo navedeno, da Komisija ni ustrezno preučila, ali so bili znanstveniki v delovni skupini v navzkrižju interesov.

Varuh človekovih pravic je zadevo preiskal. Zadovoljna je bila, da je Komisija zadevo ustrezno preučila in da znanstveniki niso imeli nasprotujočih si interesov. Zato Komisija ni ravnala nepravilno. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da bi bilo mogoče postopke Komisije izboljšati, in podala nekaj predlogov za izboljšave.

Zadeva se je nanašala na to, da Evropska komisija ni odgovorila na pritožnikovo korespondenco, v kateri je pritožnik opozoril na domnevno netočno izjavo komisarke Bienkowske v zvezi s strelnim orožjem. Komisija je odgovorila med preiskavo in priznala netočnost. Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila, saj je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve. Vendar je varuhinja človekovih pravic Komisiji predlagala, naj razmisli o objavi popravka, da bi zagotovila natančno obveščanje javnosti.

Zadeva se je nanašala na to, da Evropska centralna banka (ECB) ni ustrezno odgovorila na pritožnikovo zahtevo po informacijah v zvezi s pristojnostjo ECB, da zagotavlja izvrševanje finančne uredbe in zakonodaje o varstvu potrošnikov v državah članicah. Varuhinja človekovih pravic je prosila ECB, naj pritožniku posreduje podroben odgovor v zvezi z njeno nadzorno vlogo v odnosu do nacionalnih centralnih bank, pa tudi v zvezi z vlogo enotnega mehanizma nadzora pri nadzoru zasebnih subjektov. ECB je odgovorila jasno in izčrpno. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da primer zaključi.