- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Pismo Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, v katerem Evropski varuh človekovih pravic prosi za mnenje o preiskavi na lastno pobudo OI/1/2014/PMC v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti
Korespondenca - Datum Četrtek | 24 julij 2014
Primer OI/1/2014/PMC - Preiskava uvedena dne Četrtek | 24 julij 2014 - Odločba z dne Četrtek | 26 februar 2015 - Zadevne institucije Evropski parlament ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) | Evropski ekonomsko-socialni odbor ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) | Evropski odbor regij ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) | Evropska služba za zunanje delovanje ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) | Svet Evropske unije ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) | Evropska komisija ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) | Sodišče Evropske unije ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) | Evropsko računsko sodišče ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) | Evropski nadzornik za varstvo podatkov ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) - Država Francija
|
Henri Malosse predsednica Evropski ekonomsko-socialni odbor 99 Rue Belliard 1040 BRUSELJI BELGIJA |
Strasbourg, 24. julija 2014
Preiskava na lastno pobudo o prijavljanju nepravilnosti (OI/1/2014/PMC)
Spoštovani gospod predsednik,
V začetku februarja 2014 je Evropska komisija objavila svoje prvo poročilo o boju proti korupciji v EU [1], ki ga berem z velikim zanimanjem. Kot je pravilno ugotovljeno v poročilu, lahko korupcija resno škoduje gospodarstvu in družbi kot celoti ter v skrajnih primerih spodkoplje zaupanje državljanov v demokratične institucije in procese. To so vprašanja, ki jih moramo dejavno obravnavati na ravni institucij EU.
V poročilu je žvižgaštvo izpostavljeno kot področje, na katerem lahko učinkovite politike pomagajo zmanjšati priložnosti za korupcijo. Vendar je bilo v poročilu navedeno, da se „žvižgaštvo […] sooča s težavami zaradi splošnega odpora do prijave takih dejanj v lastni organizaciji in strahu pred povračilnimi ukrepi. V zvezi s tem so ključnega pomena vzpostavitev kulture integritete v vsaki organizaciji, ozaveščanje in oblikovanje učinkovitih zaščitnih mehanizmov, ki bi potencialnim žvižgačem dali zaupanje […].
Člen 22c Kadrovskih predpisov, ki je začel veljati 1. januarja 2014, vsebuje dodatne določbe za obravnavo navedenega vprašanja v zvezi z institucijami EU in njihovim osebjem. Določa, da institucije EU določijo notranja pravila, ki zajemajo zaščito žvižgačev in zagotavljanje informacij žvižgačem ter postopek za obravnavo pritožb žvižgačev v zvezi z načinom njihove obravnave zaradi poročanja o resnih nepravilnostih.
Za izvajanje člena 22c kadrovskih predpisov je varuh človekovih pravic pripravil notranja pravila o prijavljanju nepravilnosti, pri čemer je kot dragocen vir navdiha uporabil smernice Komisije o prijavljanju nepravilnosti [3]. Osnutek pravilnika je bil nato prek odbora uslužbencev razposlan vsem uslužbencem varuha človekovih pravic s pozivom k predložitvi pripomb. Glede na obveznost zaposlenih, da poročajo o resnih nepravilnostih, se je zdelo še posebej pomembno, da zaposleni čutijo odgovornost za pravila, da jih razumejo in da zaupajo v zaščito, ki jo zagotavljajo.
Osnutek pravil je bil nato predložen uradni osebi za varstvo podatkov pri varuhu človekovih pravic v skladu z načelom odgovornosti, ki ga zagovarja Evropski nadzornik za varstvo podatkov v svoji "Politiki o posvetovanjih na področju nadzora in izvrševanja"[4]. Glede na posledice žvižgaštva za varstvo podatkov varuhinja človekovih pravic zaključuje uradno obvestilo o tej zadevi, ki bo skupaj z osnutkom pravil predloženo ENVP v skladu s členom 27 uredbe o varstvu podatkov [5].
Nazadnje, osnutek pravil je pred sprejetjem končne različice na voljo tudi na spletišču varuha človekovih pravic za pripombe javnosti.
Kot varuhinja človekovih pravic želim pomagati upravi EU, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da spodbudi posameznike, ki odkrijejo resne nepravilnosti, da spregovorijo. Na podlagi tega sem se odločil začeti sedanjo preiskavo na lastno pobudo [6] v zvezi z žvižgaštvom.
Zavedam se, da so številne institucije in organi EU sprejeli smernice v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti. Glede na potrebo po sprejetju notranjih pravil, ki so v skladu s členom 22c, se preiskava na lastno pobudo osredotoča predvsem na to posebno obveznost.
Zato pišem vsem institucijam in organom EU, ki so zastopani v kolegiju vodij uprav [7], in jih prosim, naj me obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti za izvajanje člena 22c Kadrovskih predpisov.
Hvaležen bi vam bil zlasti, če bi mi lahko zagotovili
(i) informacije o tem, ali je vaša institucija že sprejela oziroma kdaj nameravate sprejeti notranja pravila, ki jih zahteva člen 22c kadrovskih predpisov, in obliko, ki jo ta pravila imajo ali bodo imela;
(ii) po potrebi informacije o postopku za sprejetje navedenih notranjih pravil. Zanima me zlasti, ali je imelo vaše osebje in/ali širša javnost v postopku posvojitve priložnost izraziti svoja stališča in na kakšen način;
(iii) kopijo navedenih pravil ali njihov predhodni osnutek, če je primerno; in
(iv) vse druge koristne informacije o tej temi. Glede na to, da upravljanje javnih sredstev ne zadeva le osebja institucij EU, temveč tudi tretje osebe, kot so izvajalci in podizvajalci, vas vabim, da razmislite o tem, kako bi lahko zunanje informatorje, čeprav ne spadajo na področje uporabe notranjih pravil institucije o prijavljanju nepravilnosti, spodbudili k poročanju o resnih nepravilnostih in kako bi jih lahko najbolje zaščitili, če bi to storili [8].
Prosimo, upoštevajte, da se mi morda zdi koristno, da vaš odgovor objavim na spletni strani varuha človekovih pravic.
Vljudno Vas prosim, da nam odgovor pošljete do 31. oktobra 2014. Če vaše službe potrebujejo dodatne informacije ali pojasnila v zvezi s to preiskavo na lastno pobudo, se obrnite na pravnega uradnika, ki jo obravnava, Philippa-Maximiliana Chaimowicza (tel.: +32 2 284 67 68).
S spoštovanjem,
Emily O'Reilly
[1] Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Poročilo EU o boju proti korupciji, Bruselj, 3.2.2014, COM(2014) 38 final.
[2] Poročilo Komisije o boju proti korupciji v EU, str. 20.
[3] Glej Sporočilo podpredsednika Šefčoviča Komisiji o smernicah za prijavljanje nepravilnosti, Bruselj, 6.12.2012, SEC(2012) 679 final.
[4] Glej Evropski nadzornik za varstvo podatkov „Politika o posvetovanjih na področju nadzora in izvrševanja“; decembra 2012.
[5] Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov; UL 2001, L 8, str. 1.
[6] V skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije je varuh človekovih pravic pooblaščen za izvajanje preiskav na lastno pobudo v zvezi z dejavnostmi institucij, organov, uradov ali agencij Unije.
[7] Evropski parlament, Evropska komisija, Svet Evropske unije, Sodišče Evropske unije, Evropsko računsko sodišče, Evropska služba za zunanje delovanje, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij in Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Ker se kadrovski predpisi EU ne uporabljajo za Evropsko centralno banko ali Evropsko investicijsko banko, ta preiskava ni naslovljena nanje. Kolegij vodij uprav in Odbor za kadrovske predpise bosta obveščena o preiskavi. Agencije EU bodo o preiskavi obveščene tudi prek Agencije za temeljne pravice, ki trenutno zastopa agencije v kolegiju vodij uprav.
[8] Politika Evropske investicijske banke glede prijavljanja nepravilnosti se na primer uporablja za vse njene zaposlene in „vse druge osebe, ki banki zagotavljajo storitve, vključno s svetovalci in drugimi ponudniki storitev po pogodbi z banko“. V zvezi s tem glej tudi sklep varuha človekovih pravic o pritožbi 1906/2007/VIK, zlasti odstavka 64 in 67, ki je na voljo na spletni strani www.ombudsman.europa.eu.