Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske komisije, da nekatere stroške, ki jih je prijavila nevladna organizacija, ki je sodelovala v projektu za boj proti rasizmu nad Romi, ki ga je financirala EU, šteje za neupravičene. Pritožnik je trdil, da Komisija ni ustrezno preučila dokazov, preden je ugotovila, da so bili stroški neupravičeni.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da Komisija ni ravnala nepravilno.

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske komisije, da izterja zneske, izplačane kot nepovratna sredstva v okviru različnih projektov, ki jih financira EU. Odločitev je bila sprejeta po revizijah, ki jih je opravil revizor v imenu Komisije. Pritožnik se ni strinjal z ugotovitvami revizije. Pritožnik je med drugim želel, da revizije pregleda nacionalna zbornica revizorjev v svoji državi članici. Komisija je menila, da to ni potrebno.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da Komisija ni ravnala nepravilno.

Ta preiskava na lastno pobudo temelji na pritožbi združenja armenskih nevladnih organizacij, imenovanega Liga za zaščito državljanov (CPL). Nanaša se na odločitev delegacije Evropske unije v Armeniji, da ne sklene pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev s podjetjem CPL, potem ko je delegacija odkrila napako v svoji prvotni oceni vloge CPL. Družba CPL je trdila, da odločitev delegacije ni temeljila na tehtnih razlogih.

Evropska komisija je med preiskavo varuhinje človekovih pravic priznala, da ukrepi, ki jih je prvotno sprejela delegacija, potem ko je ugotovila, da je v postopku ocenjevanja prišlo do napake, niso bili ustrezni. Vendar je Komisija tudi pokazala, da je bilo treba zaradi ugotovljene napake ponovno oceniti vlogo podjetja CPL in da zato delegacija ni mogla skleniti pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev s podjetjem CPL.

Varuhinja človekovih pravic je zato preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na to, da Evropska komisija ni odgovorila na pritožnikovo zahtevo za pravno revizijo odločitve Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, da zavrne njegov projekt iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija pritožniku že odgovorila. Zato je menila, da je institucija ta del pritožbe rešila. Preučila je tudi vsebino odgovora Komisije ter menila, da je izčrpen in razumen. Zato se je odločila, da ni bilo nepravilnosti.

Zadevo je vložilo združenje pravnih strokovnjakov iz vse Evropske unije, ki je izvedlo projekt, ki ga je sofinancirala Evropska komisija. Nanašala se je na domnevno nepošteno izterjavo zneskov, ki so se po reviziji napačno šteli za neupravičene na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je bila po njenem posredovanju najdena rešitev. Zato je zadevo zaključila.

Zadeva se je nanašala na to, da Komisija ni odgovorila na sporočila pritožnika v zvezi z njegovimi težavami pri predložitvi predloga za nepovratna sredstva. Pritožnik se zaradi tehničnih težav ni mogel prijaviti prek sistema Komisije PRIAMOS. Namesto tega je svoj predlog predložila po elektronski pošti, na kar pa ni prejela odgovora.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in prosila Komisijo, naj odgovori. Komisija se je v repliki opravičila, ker ni odgovorila prej. Navedla je, da ne more sprejeti pritožnikove aplikacije za elektronsko pošto, ker je sistem pravilno deloval in Komisija ni mogla ugotoviti nobenih poskusov pritožnika, da bi predlog poslal prek programa PRIAMOS pred rokom.

Zadeva se je nanašala na oceno Sodišča Evropskih skupnosti o dveh razpisih za storitve pravnega prevajanja. Pritožnik, ki je bil neuspešen ponudnik, je trdil, da razpisni postopek ni izpolnjeval standardov dobrega upravljanja, ker (i) ocena ponudb ni bila ustrezno dokumentirana, (ii) ni bilo možnosti zahtevati notranje upravne revizije in (iii) ni zagotavljal anonimnosti.

Varuh človekovih pravic je zadevo preiskal in ugotovil, da Sodišče ni storilo nepravilnosti. Vendar je varuhinja človekovih pravic Sodišču predlagala tri izboljšave, in sicer, da (i) od notranjih ocenjevalcev zahteva, da podpišejo in datirajo ocenjevalne liste preizkusov, (ii) vzpostavi mehanizem notranje revizije za obravnavanje pritožb neuspešnih vložnikov in (iii) anonimizira preizkuse ponudnikov za namene ocene, ki jo notranji ocenjevalci opravijo med postopkom ocenjevanja.

Pritožnik je podjetje IT, ki je sodelovalo na razpisu Komisije. Komisija je vse ponudnike pozvala, naj dokončajo dve študiji primerov, da bi lahko ocenila njihove tehnične sposobnosti.

Pritožnik je oporekal dejstvu, da je bila ena od študij primerov zelo podobna javnemu razpisu, ki ga je nedavno organizirala agencija EU. Trdila je, da je to družbam, ki so zmagale na tem razpisu, dalo konkurenčno prednost na razpisu Komisije. Pritožnik je prav tako nasprotoval odločitvi Komisije, da ne razkrije imen oseb, ki so ocenile predloge za Komisijo.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi sklenila, da Komisija z zasnovo razpisnega postopka izbranemu ponudniku ni zagotovila konkurenčne prednosti. Kar zadeva razkritje imen ocenjevalcev, varuhinja človekovih pravic predlaga, naj Komisija razmisli o objavi takih imen v prihodnosti.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev vloge za štipendijo Marie Skłodowske-Curie z obrazložitvijo, da je oseba, ki je zaprosila za štipendijo, opravila pripravništvo v določenem zasebnem podjetju.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in priporočila, naj Izvajalska agencija za raziskave, kadar ugotovi morebitne nepravilnosti v postopku izbire raziskovalcev za projekt, ki ga financira EU, izvede ustrezno in pravočasno preiskavo zadeve, da bi se stanje izboljšalo.

Varuhinja človekovih pravic je zdaj zadovoljna, da je REA sprejela njena priporočila. Zato je zadevo zaključila.

Zadeva se je nanašala na ravnanje IMI v zvezi z domnevnim navzkrižjem interesov v razpisnem postopku za raziskovalni projekt o tveganjih in koristih programa cepljenja v Evropi.

Pritožnik, član konzorcija, ki je sodeloval v postopku, je trdil, da IMI ni obravnaval vprašanja, ali so bili vsi člani komisije za ocenjevanje nepristranski. Pritožnik je trdil, da sta bila dva člana povezana z zmagovalnim konzorcijem, kar je povzročilo navzkrižje interesov.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je sistem IMI pravilno uporabljal ustrezna pravila, in ni našla dokazov o nepravični obravnavi predloga pritožnikovega konzorcija. Zato je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da v zvezi s tem vidikom pritožbe ni bilo nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je nadalje preučila, ali bi bilo treba strokovnjakom, ki so v navzkrižju interesov z enim predlogom, dovoliti, da ocenijo konkurenčni predlog. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da glede na to, da je pravila, ki jih je upošteval sistem IMI, pripravila Evropska komisija, nadaljnje preiskave tega vprašanja v okviru te pritožbe niso upravičene.

Evropska komisija financira raziskovalne programe v Evropi prek okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj. Ta pritožba se nanaša na domnevne nepravilnosti pri oceni predloga, ki ga je predložil konzorcij, ki je zaprosil za takšno financiranje v okviru energetskega oddelka programa.

Februarja 2013 je Komisija pritožnika obvestila, da je bil njegov predlog projekta zavrnjen. Pritožnik je nato pri Komisiji vložil zahtevek za povračilo škode. Ker ni bila zadovoljna z rezultati tega pritožbenega postopka, je varuhu človekovih pravic očitala, da je Komisija storila napako pri oceni njenega predloga. Pritožila se je tudi, da je uradnik Komisije na javnem forumu razkril rezultate izbirnega postopka dva tedna pred uradnim obvestilom o rezultatih. Pritožnik je med preiskavo trdil, da je bil eden od neodvisnih strokovnih ocenjevalcev v navzkrižju interesov.

Varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti v zvezi z oceno pritožnikovega predloga. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je prezgodnje razkritje rezultatov izbirnega postopka s strani Komisije pomenilo nepravilnost.

Poleg tega je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija ni obvladovala in obravnavala navzkrižij interesov v primeru enega od svojih strokovnih ocenjevalcev. Ta neuspeh je pomenil nepravilnost. Da bi izboljšala postopke Komisije, je varuhinja človekovih pravic pripomnila, da bi morala Komisija zagotoviti, da že na začetku pridobi vse potrebne informacije v zvezi z zadevnimi interesi, in da bi morala obravnavati vse pojave navzkrižja interesov.