Ozadje pritožbe

1. Te preiskave se nanašajo na sklep, ki ga je leta 2011 sprejel Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) v zvezi s sestavo interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja (IRSC) ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade (OPSG). Ta sklep je bil sprejet v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES [1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba). Organ EIOPA je 4. oktobra 2013 in po izvedbi novega izbirnega postopka (ki se je začel maja 2013) napovedal, da bosta obe interesni skupini začeli drugi mandat z revidirano sestavo. Preiskava te pritožbe je vključevala konstruktivne razprave med osebjem EIOPA in službami varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi teh razprav pričakovala, da bo organ EIOPA novi izbirni postopek izvedel ustrezno in v skladu z analizo prvotnega postopka, ki jo je opravil varuh človekovih pravic. Vendar ta sklep ne ocenjuje drugega izbirnega postopka ali njegovega izida.

2. Pritožnik v zadevi 1874/2011/(EIS)LP, EuroFinuse (prej EuroInvestors), je evropsko združenje uporabnikov finančnih storitev, ki ga sestavljajo varčevalci, vlagatelji, delničarji, imetniki polic življenjskega zavarovanja, posojilojemalci in drugi deležniki, ki so neodvisni od finančnega sektorja.[2] Pritožnik v zadevi 1877/2011/(EIS)LP, BEUC (Bureau européen des Unions de Consommateurs), je evropska potrošniška organizacija, ki zastopa neodvisne nacionalne potrošniške organizacije iz več kot tridesetih evropskih držav. Njegova glavna naloga je zastopati svoje člane in ščititi interese evropskih potrošnikov.

3. V uvodni izjavi 47 Uredbe je navedeno:

„Organ bi se moral posvetovati z zainteresiranimi stranmi o regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim dati razumno možnost, da predložijo pripombe o predlaganih ukrepih. Organ bi moral pred sprejetjem osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil izvesti študijo učinka. Zaradi učinkovitosti bi bilo treba v ta namen uporabiti interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja ter interesno skupino za poklicne pokojninske sklade, ki bi morali sorazmerno predstavljati ustrezne finančne institucije, ki delujejo v Uniji, ter različne poslovne modele in velikosti finančnih institucij in podjetij; mala in srednja podjetja (MSP); sindikati; akademiki; potrošniki; drugi mali uporabniki teh finančnih institucij; in predstavniki ustreznih strokovnih združenj. Te skupine deležnikov bi morale delovati kot vmesnik z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih določi Komisija ali so določene z zakonodajo Unije.

4. Člen 37(2) Uredbe določa:

„Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja [IRSG] je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo zavarovalnice in pozavarovalnice ter zavarovalne posrednike, ki delujejo v Uniji, predstavnike njihovih zaposlenih ter potrošnike, uporabnike zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, predstavnike MSP in predstavnike ustreznih strokovnih združenj. Vsaj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset njegovih članov zastopa zavarovalnice, pozavarovalnice ali zavarovalne posrednike, od katerih trije zastopajo zadružne in vzajemne zavarovatelje ali pozavarovatelje.“

5. Člen 37(3) Uredbe določa:

„Interesna skupina za poklicne pokojninske sklade [OPSG] je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki delujejo v Uniji, predstavnike delavcev, predstavnike upravičencev, predstavnike MSP in predstavnike ustreznih poklicnih združenj. Vsaj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset članov zastopa institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.“

6. Člen 37(4) Uredbe določa:

„Člane interesnih skupin imenuje odbor nadzornikov EIOPA na predlog ustreznih deležnikov. Odbor nadzornikov pri odločanju v največji možni meri zagotovi ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji.“

7. Razpis za prijavo interesa v zvezi z ustanovitvijo OPSG in IRSG je bil objavljen na spletni strani EIOPA 26. novembra 2010, rok za predložitev vlog pa je bil 31. december 2010. Organ EIOPA je 8. marca 2011 izdal sporočilo za javnost o sestavi svojih dveh skupin zainteresiranih strani.[3] Sporočilo za javnost je vsebovalo informacije o imenih novo imenovanih članov obeh skupin zainteresiranih strani, institucijah, ki jih je vsaka od njih zastopala, njihovem državljanstvu in kategoriji, v katero so bili izbrani.

8. Pritožnik je 16. marca 2011 v zadevi 1874/2011/(EIS)LP na predsednika EIOPA naslovil pismo, v katerem je izrazil razočaranje nad sestavo obeh skupin zainteresiranih strani. Pritožnik je navedel, da pri sestavi teh dveh skupin niso bile upoštevane določbe Uredbe, in zaprosil EIOPA, naj sprejme „takojšnje ukrepe“, da se zagotovi uravnotežena zastopanost vseh uporabnikov v skladu z Uredbo. Pritožnik je 21. aprila 2011 v zadevi 1877/2011/(EIS)LP na predsednika EIOPA naslovil tudi pismo, v katerem je izrazil podobne pomisleke in EIOPA pozval, naj ponovno preuči sestavo obeh skupin deležnikov.

9. Pritožniki so 14. septembra 2011 vložili te pritožbe.

Predmet preiskave

10. Pritožniki so predložili skoraj enake trditve in trditve, razlika je le v tem, da se je pritožnik v zadevi 1874/2011/(EIS)LP pritožil glede sestave IRSG in OPSG, pritožnik v zadevi 1877/2011/(EIS)LP pa se je pritožil le glede sestave IRSG. Varuhinja človekovih pravic se je zato zaradi upravne učinkovitosti odločila, da bo obe pritožbi preučila skupaj ter v eno preiskavo vključila naslednje obtožbe in trditve.

Obtožbe:

1. Organ EIOPA ni zagotovil (i) geografske uravnoteženosti in (ii) uravnotežene zastopanosti spolov v kategorijah deležnikov skupine za mednarodne standarde poročanja in skupine za operativne standarde ter med njimi, kot zahteva člen 37(4) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2. EIOPA pri izbiri članov IRSG in OPSG ni zagotovil ustreznega ravnovesja med predstavniki sektorja na eni strani ter predstavniki uporabnikov in potrošnikov na drugi strani.

3. EIOPA je sprejel napačno opredelitev različnih kategorij deležnikov iz Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Terjatve:

1. EIOPA bi moral čim prej ponovno preučiti sestavo MŠOG in OPSG, v vsakem primeru pa ne bi smel čakati na obnovitev članstva, ki bo leta 2013.

2. EIOPA bi moral na svojem spletnem mestu objaviti življenjepise izbranih članov in merila za izbor.

Preiskava

11. Varuh človekovih pravic je 27. oktobra 2011 organ EIOPA pozval, naj predloži mnenje o zgoraj navedenih trditvah in trditvah.

12. Organ EIOPA je 31. januarja 2012 predložil svoje mnenje, ki je bilo posredovano pritožnikom, da bi predložili pripombe. Družbi EuroFinuse in BEUC sta 29. oziroma 30. marca 2012 predložili svoje pripombe.

13. Varuh človekovih pravic je po preučitvi mnenja EIOPA in pripomb pritožnikov sklenil, da je treba pregledati spis EIOPA v zvezi s tem primerom. Pregled je bil opravljen 18. aprila 2013. Poročilo o inšpekcijskem pregledu je bilo 30. maja 2013 poslano pritožnikom, ki so predložili svoje morebitne pripombe. Pritožniki niso predložili nobenih pripomb.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Trditev, da EIOPA ni zagotovil (i) geografske uravnoteženosti in (ii) uravnotežene zastopanosti spolov v kategorijah deležnikov institucionalne skupine za reševanje in skupine za oskrbo z električno energijo z obale ter med njimi, kot zahteva člen 37(4) Uredbe

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

14. Pritožniki izpodbijajo način, kako je EIOPA obravnaval zahteve iz člena 37(4) Uredbe. Zlasti so kritizirali dejstvo, da (i) v zvezi z MŠOG ni predstavnikov zavarovalniškega in pozavarovalniškega sektorja iz „novih“ držav članic (tj. držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje), medtem ko je v zvezi z MŠOG le eden od desetih članov iz panoge iz „nove“ države članice, (ii) v zvezi z MŠOG osem od tridesetih članov prihajalo iz Nemčije, medtem ko je v zvezi z MŠOG pet od tridesetih članov prihajalo iz Združenega kraljestva, pri čemer sta bili ti dve državi tako prekomerno zastopani v zadevnih dveh interesnih skupinah, in (iii) da je organ EIOPA izmed tridesetih članov MŠOG in MŠOG izbral le osem žensk.

15. EIOPA je v svojem mnenju trdil, da je za izpolnitev zahteve po „ustreznem geografskem ravnovesju“in „zastopanju zainteresiranih strani po vsej Uniji“ sklenil, da bi morali biti člani izbrani iz čim več različnih kulturnih dediščin, s čimer bi zagotovili široko zastopanost regulativnih pristopov in tržnih struktur. Poudarila je tudi, da izbirni postopek temelji predvsem na strokovnem znanju in izkušnjah kandidatov.

(i) Geografska uravnoteženost

16. EIOPA je pojasnil, da je bilo v zvezi z MŠOG le 12 od 100 upravičenih kandidatov iz „novih“ držav članic (12 %) in da so se samo trije prijavili za kategorijo „industrija“. Vendar nobeden od njih ni bil izbran zaradi nezadostnih izkušenj, izključno nacionalne strokovne osredotočenosti in/ali omejenega znanja angleškega jezika. Vendar so bili v MŠOG imenovani trije kandidati iz „novih držav članic“, dva iz kategorije „potrošniki“ in eden iz kategorije „akademiki“, kar predstavlja 10 % MŠOG. Kar zadeva OPSG, je bilo iz upravičenega nabora 91 kandidatov le 11 iz „novih“ držav članic, od katerih so se štiri prijavile v kategorijo „industrija“. Organ EIOPA je na podlagi njihovih kvalifikacij izbral samo enega visoko izkušenega kandidata. Zavrnil je drugega kandidata za to kategorijo, ker je bil iz iste organizacije kot prvi izbrani član. Na splošno je organ EIOPA imenoval štiri kandidate iz novih držav članic v OPSG, enega v kategorijo „industrija“, dva v kategorijo „potrošniki“ in enega v kategorijo „akademiki“. Čeprav so torej kandidati iz „novih“ držav članic predstavljali le 12,1 % vseh upravičenih kandidatov, so predstavljali 13,3 % članov OPSG.

(ii) Število nemških in britanskih kandidatov

17. Po navedbah EIOPA so vloge nemških državljanov, kar zadeva MŠOG, predstavljale 20,8 % vseh upravičenih vlog. Organ EIOPA je poudaril, da se vsi izbrani nemški prosilci niso šteli le za najboljše v svoji kategoriji (na podlagi svojih poklicnih in/ali akademskih izkušenj), temveč so zagotovili tudi posebno strokovno znanje, ki je bilo dragoceno za MŠOG. EIOPA je v zvezi z OPSG poudaril, da vloge iz Združenega kraljestva predstavljajo 14,3 % vseh upravičenih vlog in da se je odločil imenovati pet kandidatov iz Združenega kraljestva (16,7 %) ne le zaradi njihovih izkušenj in strokovnega znanja, temveč tudi zaradi pomena trga pokojninskih shem v Združenem kraljestvu.

(iii) Glede uravnotežene zastopanosti spolov

18. Organ EIOPA je poudaril, da je bilo v MŠOG imenovanih 9, ne 8 žensk. Meni, da je s 30-odstotnim deležem članic IRSG v primerjavi z 20-odstotnim deležem upravičenih prošenj žensk in 26,7-odstotnim deležem članic OPSG v primerjavi s samo 14,3-odstotnim deležem upravičenih kandidatk v celoti izpolnila zahtevo iz uredbe, da se v največji možni meri zagotovi uravnotežena zastopanost spolov.

Ocena varuha človekovih pravic

19. EIOPA je v skladu z Uredbo prvič imenoval skupino deležnikov. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem meni, da je koristno podati dve uvodni pripombi. Prvič, naloga varuhinje človekovih pravic ni, da svojo izbiro članov MŠOG in OPSG nadomesti z izbiro EIOPA. Varuh človekovih pravic pri preverjanju nepravilnosti preveri, ali je organ EIOPA pri izvajanju izbirnega postopka ravnal zakonito in v skladu z načeli dobrega upravljanja. Drugič, varuhinja človekovih pravic se zaveda težav pri združevanju meril geografske zastopanosti, zastopanosti spolov in zastopanja interesov s potrebo po zagotovitvi, da so izbrani člani usposobljeni, zlasti ob upoštevanju dejstva, da EIOPA, kot je navedeno zgoraj, ni imel predhodnih izkušenj z opravljanjem te naloge. Nazadnje, varuhinja človekovih pravic meni, da je bilo razumno, da je EIOPA omejil svoj izbor članov obeh skupin na kandidate izmed tistih, ki so izrazili interes za imenovanje po razpisu za prijavo interesa, namenjenem potencialnim deležnikom. Ta pristop je bil v skladu s členom 37(4) Uredbe in v njem določeno zahtevo, v skladu s katero „člane interesnih skupin imenuje odbor nadzornikov na podlagi predlogov ustreznih deležnikov“.

20. Varuhinja človekovih pravic nato ugotavlja, da je že podrobno preučila zelo podobne izbirne postopke, ki sta jih izvedla (i) Evropski bančni organ (sklep o zaključku preiskave v zvezi s pritožbo 1966/2011/(EIS)LP – sklep UNI) in (ii) Evropski organ za vrednostne papirje in trge (sklep o zaključku preiskave v zvezi s pritožbo 1967/2011/(EIS)LP – sklep UNI II), v katerih so bili navedeni tudi zelo podobni argumenti. [4] Glede na to, da so izbirni postopki, na katere se nanašata sklepa UNI in UNI II, temeljili na dveh uredbah [5], katerih ustrezne določbe so skoraj enake določbam uredbe, ki se obravnava v tej zadevi, se bo varuhinja človekovih pravic po potrebi sklicevala na svoje ugotovitve in sklepe iz teh dveh sklepov.

(i) Geografska uravnoteženost

21. Varuhinja človekovih pravic je v sklepu UNI že poudarila, da je glede na obstoj notranjega trga za finančne storitve, katerega trga zavarovanj in poklicnih pokojnin sta v skladu z Uredbo dva pomembna segmenta, bistveno, da vsaka posvetovalna skupina deležnikov, ustanovljena, da bi odražala interese različnih segmentov sektorja finančnih storitev, v največji možni meri resnično predstavlja dejansko geografsko razpršenost sektorja in načeloma zajema čim več držav EU. Varuh človekovih pravic je najprej ugotovil, da bi bil namen zahteve po ustrezni geografski uravnoteženosti, določene v veljavni uredbi, onemogočen, če se ne bi, kolikor je to mogoče, uporabljala tudi v vsaki od različnih kategorij članov, ki sestavljajo zadevno interesno skupino, zato je prišel do naslednjih sklepov.

22. Prvič, v zvezi s sestavo kategorije „industrija“ je varuhinja človekovih pravic v sklepu UNI ugotovila, da EBA s tem, ko se je odločila imenovati 9 od 10 članov kategorije „industrija“ z izbiro predstavnikov iz „starih“ držav članic, ni izpolnila zahteve, da se „v največji možni meri“ zagotovi „ustrezna geografska uravnoteženost in zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji“. V tem primeru varuh človekovih pravic ugotavlja, da EIOPA ni predložil nobenega prepričljivega pojasnila, zakaj so vsi člani „industrijske“ kategorije MŠOG in 9 od 10 članov „industrijske“ kategorije MŠOG prihajali iz „starih“ držav članic.

23. Natančneje, v zvezi s sestavo MŠOG je EIOPA trdil, da so upravičene vloge iz „novih“ držav članic predstavljale le 12 % vseh vlog in da nobeden od treh prosilcev, ki so zaprosili za kategorijo „industrija“, ni imel zahtevanih izkušenj, zadostnega znanja angleškega jezika in/ali evropskega „poklicnega poudarka“. Varuhinja človekovih pravic priznava, da je zaradi majhnega števila prijav kandidatov iz „novih“ držav članic naloga EIOPA, da zagotovi ustrezno geografsko uravnoteženost, otežena. Vendar razen zahteve po zadostnih poklicnih izkušnjah v Uredbi ni ničesar, na kar bi se bilo mogoče sklicevati za utemeljitev odločitve EIOPA, da zavrne kandidate na podlagi „omejenega znanja angleškega jezika“ in/ali „izključne nacionalne strokovne osredotočenosti“. Zlasti v zvezi z domnevno omejenim znanjem angleškega jezika zadevnih kandidatov varuh človekovih pravic meni, da bi organ EIOPA lahko našel alternativne rešitve (kot je omogočanje tem prosilcem, da uporabljajo drug jezik, ki bi ga lahko razumeli tudi preostali člani te kategorije, ali zagotavljanje prevajalskih storitev ali celo simultanega tolmačenja na sestankih), namesto da bi na koncu prišel do položaja, v katerem nobeden od desetih članov kategorije „industrija“ ne bi bil iz „novih“ držav članic. Glede domnevno preveč nacionalne strokovne osredotočenosti zadevnih kandidatov bi pričakovali, da imajo prijavitelji zelo dobro in dobro znanje o vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na njihov lastni industrijski trg, ne pa na trg celotne Unije. Dejansko je namen ustanovitve takih interesnih skupin omogočiti predstavnikom različnih držav članic, da delijo znanje in izkušnje svoje nacionalne industrije s preostalimi člani interesne skupine ter tako prispevajo k spodbujanju stabilnega in enotnega trga Unije za finančne storitve, kot je določeno v Uredbi.

24. Varuhinja človekovih pravic tako ugotavlja, da je EIOPA v obravnavani zadevi v zvezi s sestavo IRSG storil nepravilnost (glej po analogiji točke od 26 do 29 Sklepa UNI). Zato bo varuh človekovih pravic v nadaljevanju podal enako kritično pripombo kot v sklepu UNI.

25. V zvezi s sestavo OPSG je EIOPA trdil, da je po tem, ko je prejel le štiri prijave kandidatov iz „novih“ držav članic za kategorijo „industrija“, izbral samo enega visoko izkušenega kandidata in je moral zavrniti drugega kandidata, ker je zastopal isto organizacijo kot izbrani kandidat. Varuhinja človekovih pravic priznava, da v obravnavani zadevi EIOPA ob tako omejenem številu vlog morda ni imel druge izbire, kot da imenuje edinega prosilca, ki je imel zahtevane kvalifikacije. Meni tudi, da je stališče EIOPA, da ne imenuje drugega kandidata iz „novih“ držav članic, ker je predstavljal isto organizacijo kot prva imenovana oseba, razumno. Zato v zvezi s tem ni mogoče ugotoviti nepravilnosti. Kljub temu varuh človekovih pravic meni, da je v interesu EIOPA, da sprejme vse ukrepe, ki se mu zdijo primerni, bodisi v smislu ozaveščanja predstavnikov industrije iz "novih" držav članic bodisi z nadaljnjo krepitvijo svojih vezi z ustreznimi regulativnimi organi teh držav članic, da bi zagotovil, da bo v prihodnosti prejetih več vlog za kategorijo industrije, vsaj kar zadeva OPSG. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal ustrezno dodatno pripombo.

(ii) Število nemških in britanskih kandidatov

26. Kar zadeva število predstavnikov nemškega (IRSG) in britanskega (OPSG) državljanstva, je EIOPA poudaril, da je glavno merilo, ki se uporablja, „poklicne izkušnje“ in da zadevna imenovanja odražajo dejstvo, da je večina vlog za IRSG in OPSG prihajala iz Nemčije oziroma Združenega kraljestva. Kot je navedeno zgoraj, varuhinja človekovih pravic priznava, da na izbirni postopek vplivata kakovost in do neke mere tudi število prijav, prejetih od kandidatov iz določene države članice. Čeprav je prima facie precej težko razumeti, zakaj je bilo od 30 članov, ki naj bi bili izbrani med kandidati iz takratnih 27 držav članic, 8 članov v primeru IRSG in 5 članov v primeru OPSG izbranih iz ene same države članice (Nemčija oziroma Združeno kraljestvo), varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožniki niso kritizirali pojasnil EIOPA glede razlogov, ki so ga privedli do zadevnih imenovanj. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic seznanjena z dejstvom, da so bili trije od osmih nemških državljanov, imenovanih v IRSG, in dva od petih britanskih državljanov, imenovanih v OPSG, ženske, kar bi bilo treba obravnavati tudi kot del splošnih prizadevanj EIOPA, da bi v največji možni meri zagotovil ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti v zvezi s tem vidikom obravnavane zadeve. Kljub temu meni, da bi bilo koristno organ EIOPA opozoriti, da bi bilo v prihodnosti priporočljivo ukrepati tako, da bi se izognili tveganju, da bi bila ena ali več držav članic prekomerno zastopanih. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal dodatno pripombo v nadaljevanju.

(iii) Glede uravnotežene zastopanosti spolov

27. Nazadnje, kar zadeva trditve pritožnikov, da je bilo samo 9 od 30 kandidatov, imenovanih v MŠOG, in 8 od 30 kandidatov, imenovanih v MŠOG, žensk, varuhinja človekovih pravic iz istih razlogov, kot so navedeni v sklepih UNI in UNI II, meni, da je organ EIOPA storil nepravilnost (glej na primer odstavek 34 sklepa UNI). Tako kot v sklepih UNI in UNI II je varuhinja človekovih pravic seznanjena s pojasnilom EIOPA, da so vloge žensk za MŠOG predstavljale le 20 % vseh prejetih upravičenih vlog, medtem ko so vloge žensk za MŠOG predstavljale še nižji odstotek, tj. 14,3 % vseh prejetih upravičenih vlog. Da bi izpolnil zahtevo po čim bolj uravnoteženi zastopanosti spolov, se je EIOPA končno odločil, da v IRSG imenuje 9 žensk, kar je 30 % skupnega števila članov IRSG, in 8 žensk v OPSG, kar je 26,7 % skupnega števila članov OPSG. Tako kot v sklepih UNI in UNI II varuhinja človekovih pravic priznava prizadevanja EIOPA, da bi z imenovanjem večjega deleža članic preprečil zelo majhen delež prošenj žensk. V teh okoliščinah v zvezi s tem vidikom ne ugotavlja nepravilnosti. Vendar bo varuhinja človekovih pravic iz razlogov, navedenih v sklepih UNI in UNI II (glej odstavek 34 sklepa UNI), v nadaljevanju podala dodatno pripombo.

B. Trditev, da EIOPA ni zagotovil ustreznega ravnovesja med zastopanostjo sektorja na eni strani ter zastopanostjo uporabnikov in potrošnikov na drugi strani

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

28. Pritožniki so trdili, da EIOPA ni zagotovil ustreznega ravnovesja med kategorijami deležnikov iz Uredbe. Natančneje, trdijo, da: (i) v zvezi z IRSG so le štirje od petih izbranih članov dejanski predstavniki potrošnikov, v zvezi z OPSG pa sta le dva od treh izbranih članov dejanska predstavnika upravičencev ali potrošnikov, tretji je akademik in ne predstavnik potrošnikov; (ii) v obeh skupinah deležnikov ni predstavnikov MSP; (iii) kar zadeva MŠOG, so posredniki, zlasti posredniki, premalo zastopani, medtem ko je organ EIOPA v zvezi z MŠOG izbral predstavnike delodajalcev, ne da bi bilo to predvideno v uredbi; (iv) kar zadeva MŠOG, je ena od oseb, izbranih v kategoriji "akademiki", direktor v nacionalni zvezi zavarovalnic in je zato ni mogoče šteti za neodvisno, medtem ko dva druga člana delata za organizacije, ki jih v veliki meri financira finančni sektor; in (v) kar zadeva „maloprodajne uporabnike“ in „predstavnike ustreznih poklicnih združenj“, v IRSG ni bil imenovan noben predstavnik združenj imetnikov življenjskega zavarovanja, v OPSG pa ni bil imenovan noben predstavnik „združenj udeležencev pokojninskega zavarovanja“.

29. EIOPA je trdil, da je izbira članov iz različnih kategorij v skladu z zahtevami Uredbe.

(i) Kar zadeva potrošnike/upravičence

30. EIOPA je pojasnil, da ima predstavnik potrošnikov, imenovan v MŠOG in OPSG, akademski položaj na varšavski ekonomski šoli, šest let je bil varuh pravic na področju zavarovalništva na Poljskem, njegov najnovejši raziskovalni projekt pa se je osredotočal na potrošniške kredite in stanovanjska posojila ter vlogo sredstev in njihovo porazdelitev v pokojninah, stanovanjih in finančnih prihrankih ljudi. Tako je bil kot običajni potrošnik izbran za IRSG. Ista tožeča stranka, ki je članica obveznega pokojninskega sklada na Poljskem, je bila prav tako izbrana za kategorijo upravičencev/potrošnikov OPSG.

(ii) V zvezi z MSP

31. Organ EIOPA je pojasnil, da so bile v zvezi z IRSG vložene štiri vloge za kategorijo MSP. Dva od njih sta predstavljala subjekte, ki so bili že imenovani v kategorijo "industrija", tretji je bil vzajemna zavarovalnica, ki ni spadala v opredelitev MSP, četrti pa je bil predstavnik Mednarodnega združenja za zavarovanje pravnega varstva (RIAD). Tako sta MSP že zastopala dva subjekta, imenovana v kategorijo „industrija“. V zvezi z OPSG ni bilo vloge za kategorijo MSP. Vendar je organ EIOPA izbral vložnika, povezanega z združenjem, za katerega je znano, da spodbuja interese MSP (BusinessEurope).

(iii) Zastopanje posrednikov (IRSG) in imenovanje predstavnikov delodajalcev (OPSG)

32. EIOPA je pojasnil, da je „Evropska zveza zavarovalnih posrednikov (BIRAP) zastopana v MŠOG prek predsednika njenega upravnega odbora, kar zagotavlja močno zastopanost „posrednikov“, vključno s posredniki. Čeprav je prejela tri dodatne vloge (po)zavarovalnih posrednikov, sta bili dve od članov BIRAP in tretji od kandidata z močnim nacionalnim poudarkom. Kar zadeva imenovanje predstavnikov delodajalcev v OPSG, je EIOPA trdil, da je v zvezi z nadzorom institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje pomembno, da so v OPSG imenovani predstavniki delodajalcev in delavcev. EIOPA meni, da seznam kategorij iz člena 37(3) Uredbe ni izčrpen.

(iv) V zvezi z akademiki

33. EIOPA je poudaril, da je akademik, imenovan v IRSG, s 1. januarjem 2012 odstopil in da bo objavljen nov razpis za kandidata, ki ga bo nadomestil. Kar zadeva druga dva akademika, katerih neodvisnost je bila prav tako postavljena pod vprašaj, je EIOPA priznal, da ima eden od njiju dejansko obdarjenega profesorja/predsednika na nemški univerzi. Vendar take sponzorirane predsednike ureja podroben kodeks ravnanja, ki zagotavlja potrebno preglednost, neodvisnost ter svobodo raziskovanja in poučevanja. Na nemških univerzah je več kot 1000 takih stolov. Zadevno predsedstvo financirata tudi nemško zavarovalno združenje in zvezna dežela Hessen, pri čemer vsak sponzor zagotovi 250 000 EUR na leto za načrtovano obdobje financiranja 10 let. Neodvisnost raziskovanja in poučevanja zagotavljajo načela najboljše prakse pri raziskovanju in poučevanju zadevne univerze. Drugi akademik je višji znanstveni sodelavec in vodja oddelka za raziskave finančnih institucij, bonitetne politike in davkov pri Centru za evropske politične študije (CEPS). Prihodki CEPS izhajajo iz velikega števila naročil EU in držav članic, oddanih na konkurenčni osnovi, ter iz študij in informativnih sestankov, pripravljenih za Evropski parlament, pri čemer 27 % prihodkov CEPS izvira iz članarin (za pravne osebe).

34. Pritožnik je v svojih pripombah v zadevi 1877/2011/(EIS)LP poudaril, da inštitut, odgovoren za sponzoriranega predsednika, na svoji spletni strani navaja, da si bo po najboljših močeh prizadeval izpolniti pričakovanja nemškega zavarovalnega združenja in zvezne dežele Hessen. Pritožnik v zadevi 1874/2011/(EIS) LP je ugotovil, da ni pomembna trditev univerze o „neodvisnosti raziskovanja in poučevanja“, temveč dejstvo, da zadevni predsednik v višini 50 % financira nemško zavarovalno združenje. Kar zadeva CEPS, je pritožnik v zadevi 1877/2011/(EIS)LP poudaril, da njegov seznam „korporativnih članov“ ni javen.

(v) V zvezi z malimi uporabniki („imetniki polic življenjskega zavarovanja“ in „združenja udeležencev pokojninskega zavarovanja“)

35. Po mnenju EIOPA se za predstavnike (i) danskega potrošniškega sveta, (ii) potrošniškega odbora FSA iz Združenega kraljestva, (iii) nemškega združenja potrošniških organizacij in (iv) imenovanega poljskega „potrošnika“ šteje, da skrbijo za vprašanja, pomembna za imetnike polic življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja. Dodala je, da je prejela le eno vlogo, v kateri so bili izrecno navedeni "zavarovalci življenjskega zavarovanja" in "združenja udeležencev pokojninskega zavarovanja". Organ EIOPA je navedel, da čeprav je imel predstavnik pritožnika v zadevi 1874/2011/(EIS)LP zahtevane izkušnje na trgu vrednostnih papirjev (upravitelj premoženja in naložb), ni imel dovolj obsežnih izkušenj, da bi pokril veliko različnih vprašanj življenjskega, zdravstvenega in neživljenjskega zavarovanja, ki jih obravnava IRSG. Prav tako niso bile dovolj utemeljene izkušnje navedenega vložnika v zvezi s poklicnimi pokojninami (OPSG) v primerjavi z drugimi vložniki.

36. Pritožnik je v svojih pripombah v zadevi 1874/2011/(EIS)LP navedel, da ima zadevni vložnik, predstavnik njegove organizacije, desetletne izkušnje na področju poklicnih pokojnin, Komisija pa ga je že leta 2007 opredelila kot strokovnjaka za življenjsko zavarovanje in pokojnine v svojem „Forumu strokovnjakov uporabnikov na področju finančnih storitev“ (FIN-USE).

Ocena varuha človekovih pravic

37. Varuh opozarja, da je v skladu s členom 37(2) Uredbe „interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo zavarovalnice in pozavarovalnice ter zavarovalne posrednike, ki delujejo v Uniji, in predstavnike njihovih zaposlenih, pa tudi potrošnike, uporabnike zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, predstavnike malih in srednjih podjetij ter predstavnike ustreznih strokovnih združenj. Vsaj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset njegovih članov zastopa zavarovalnice, pozavarovalnice ali zavarovalne posrednike, od katerih trije zastopajo zadružne in vzajemne zavarovatelje ali pozavarovatelje.“ Podobno je v skladu s členom 37(3) „interesna skupina za poklicne pokojninske sklade sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki delujejo v Uniji, predstavnike zaposlenih, predstavnike upravičencev, predstavnike MSP in predstavnike ustreznih poklicnih združenj. Vsaj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset članov zastopa institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje.“

38. Iz tega sledi, da je 10 od 30 sedežev MŠOG in OPSG izrecno dodeljenih "industrijskim" udeležencem in da bi moralo biti vsaj 5 sedežev rezerviranih za vrhunske akademike. To pomeni, da bi bilo treba preostalih 15 sedežev v obeh skupinah zainteresiranih strani načeloma dodeliti v „uravnoteženem razmerju“ preostalim štirim kategorijam zainteresiranih strani, kar bi lahko omogočilo najmanj tri sedeže za vsako od teh kategorij. EIOPA mora pri izvajanju izbirnega postopka upoštevati tudi člen 37(4) Uredbe, ki določa, da bi morala sestava skupin deležnikov poleg zagotavljanja geografske uravnoteženosti in uravnotežene zastopanosti spolov v največji možni meri odražati tudi ustrezno „predstavništvo deležnikov po vsej Uniji“. Glede na te premisleke bo varuh človekovih pravic v nadaljevanju preučil argumente pritožnikov.

(i) Kar zadeva potrošnike/upravičence

39. Varuhinja človekovih pravic v zvezi z imenovanjem predstavnika potrošnikov, ki je bil tudi akademik, v MŠOG in OPSG ugotavlja, da je zelo podobno trditev že preučila v sklepu UNI. Varuh človekovih pravic je v navedenem sklepu poudaril, da zgolj dejstvo, da je bil eden od izbranih članov v kategoriji „potrošniki“ dejansko akademik, ne pomeni nujno, da ta član nima nobenega strokovnega znanja ali povezave z gibanjem potrošnikov. Biti akademik samo po sebi ne pomeni, da nekdo ne more zastopati potrošnikov ali se zavzemati za njihove pravice. Vendar je varuh človekovih pravic v sklepu UNI poudaril, da zgolj dejstvo, da je izbrani član, tako kot vsak drug član interesne skupine, tudi potrošnik finančnih storitev, ne more biti ustrezna in veljavna utemeljitev za imenovanje tega člana v kategorijo "potrošnikov". V nasprotnem primeru bi lahko organ za imenovanja zlorabil izbirni postopek s tem, da bi v kategorijo "potrošnikov" imenoval predstavnike industrije (ali katere koli od drugih petih kategorij) zgolj zato, ker so slednji kot taki tudi potrošniki finančnih storitev. Zato je varuhinja človekovih pravic v sklepu UNI menila, da je treba v vsakem primeru preučiti, ali je izbrani član dejansko sposoben delovati kot objektiven in namenski predstavnik potrošnikov.

40. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic v sklepu UNI navedel, da bi načeloma morala obstajati trdna domneva, da so kandidati, ki zastopajo potrošniške organizacije in/ali jasne interese potrošnikov, primernejši za imenovanje v kategorijo "potrošnikov" kot tisti, katerih glavno strokovno znanje in/ali poklicne izkušnje se nanašajo na druga področja. V obravnavani zadevi je EIOPA prepričljivo pojasnil razloge, iz katerih je menil, da se za zadevnega člana (akademika) glede na njegove poklicne izkušnje na tem področju šteje, da ima zahtevane sposobnosti in izkušnje za zastopanje interesov potrošnikov. Pritožniki niso predložili nobenih konkretnih argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da zadevni član ne more zastopati interesov potrošnikov finančnih storitev ali da bi nanj lahko vplivali drugi nasprotujoči si interesi. Tako kot v sklepu UNI varuh človekovih pravic v zvezi s tem ne ugotavlja nepravilnosti. Glede na navedeno varuhinja meni, da bi olajšala in dodatno izboljšala celoten izbirni postopek, če bi EIOPA v prihodnosti zahteval, da kandidati za IRSG in OPSG po možnosti navedejo le eno od šestih kategorij, za katere bi želeli, da se obravnavajo. Tako bi lahko prijave bolje ustrezale ciljni kategoriji, s čimer bi se dodatno zmanjšal verjeten obseg izzivov, s katerimi bi se EIOPA lahko soočil z imenovanjem kandidatov, katerih glavne kvalifikacije morda ne spadajo v zadevno kategorijo. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal dodatno pripombo v nadaljevanju.

(ii) V zvezi z malimi in srednjimi podjetji

V zvezi s kategorijo MSP v MŠOG je varuhinja človekovih pravic seznanjena s pojasnilom EIOPA, da sta bili edini upravičeni vlogi za to kategorijo predstavnikov MSP, ki so že bili imenovani v kategorijo "industrija" in bi tako lahko zastopali tudi interese MSP. V zvezi z OPSG varuh človekovih pravic ugotavlja tudi, da je EIOPA, kot je pojasnil, kljub temu, da ni bila vložena nobena vloga za to kategorijo, imenoval vložnika, povezanega z združenjem („BusinessEurope“), za katerega je znano, da zastopa interese MSP. Pritožniki v zvezi s tem niso predložili nobenih pripomb, ki bi izpodbijale ali nakazovale, da izbrana oseba ne more zastopati interesov MSP. Koristno je poudariti, da je varuh človekovih pravic v sklepu UNI, v katerem je bil naveden podoben argument, zavrnil trditev, da zadevno združenje („BusinessEurope“) ne zastopa interesov MSP. Zato varuh človekovih pravic v zvezi s tem ne ugotavlja nepravilnosti.

(iii) Zastopanje posrednikov (IRSG) in imenovanje predstavnikov delodajalcev (OPSG)

42. V zvezi z domnevno premajhno zastopanostjo zavarovalnih posrednikov v IRSG varuh človekovih pravic ugotavlja, da člen 37(2) Uredbe določa, da „[d]oločeni člani zastopajo zavarovalnice, pozavarovalnice ali zavarovalne posrednike, od katerih trije zastopajo zadružne in vzajemne zavarovatelje ali pozavarovatelje“. Tako Uredba v zvezi s preostalimi sedmimi člani iz industrijske kategorije ne določa števila različnih vrst podjetij, ki jih je treba imenovati v to kategorijo, zato ima EIOPA diskrecijsko pravico glede tega, kako uravnotežiti poslovne modele. V zvezi s tem je EIOPA prepričljivo pojasnil, zakaj se je po tem, ko je prejel štiri vloge zavarovalnih posrednikov, odločil, da za edinega predstavnika zavarovalnih posrednikov imenuje predsednika Evropske zveze zavarovalnih posrednikov. Pritožniki niso podvomili v zgoraj navedena pojasnila EIOPA. Zato varuh človekovih pravic v zvezi s tem ne ugotavlja nepravilnosti.

43. Kar zadeva imenovanje predstavnikov delodajalcev v OPSG, je EIOPA svojo odločitev utemeljil s tem, da seznam kategorij iz člena 37(3) Uredbe ni izčrpen in da je pomembno, da so v OPSG zastopani tako delavci kot delodajalci. Varuhinja človekovih pravic meni, da besedilo člena 37(3) ne podpira stališča EIOPA, da je seznam kategorij iz člena 37(3) okviren. Če bi zakonodajalec EU želel, da bi bili v OPSG imenovani tudi predstavniki delodajalcev, bi to izrecno navedel. Dejansko se zdi, da so delodajalci že zastopani v OPSG prek 10 članov kategorije "industrija". Zato varuh človekovih pravic meni, da je EIOPA z imenovanjem predstavnikov delodajalcev v OPSG storil nepravilnost. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal kritično pripombo.

(iv) V zvezi z akademiki

44. Po napovedi EIOPA, da je eden od treh akademikov, ki domnevno ni bil dovolj neodvisen, odstopil in ga bo nadomestil nov kandidat, varuhu človekovih pravic ni treba več obravnavati tega vidika primera. Glede drugih dveh akademikov varuh človekovih pravic meni, da dejstvo, da ima eden od njiju obdarjen stol na nemški univerzi, samo po sebi ne pomeni, da nima potrebne neodvisnosti za opravljanje svoje akademske funkcije. Kot je pojasnil EIOPA, take predsednike ,, čeprav jih pogosto sponzorira industrija ali drugi podobni interesi, v tem primeru vključno z nemškim zavarovalniškim združenjem, ureja podroben kodeks ravnanja, ki zagotavlja preglednost, neodvisnost in svobodo raziskovanja. Dejansko je na spletni strani zadevne univerze jasno priznano, da njeno predsednico (Mednarodni center za regulacijo zavarovanja) velikodušno sponzorirata Nemško zavarovalno združenje (GDV) in zvezna država Hessen. Še naprej si bomo po najboljših močeh prizadevali izpolniti njihova pričakovanja z zagotavljanjem mednarodno prepoznavnih rezultatov raziskav, vzpostavitvijo neodvisne mednarodne platforme za izmenjavo idej in končno z zagotavljanjem programov usposabljanja na visoki ravni za regulativne organe in zavarovatelje"[6]. Pritožniki niso predložili nobenih posebnih argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da imetnik zadevnega sponzoriranega predsednika kljub zgoraj navedeni jasni zavezi, da bo vzpostavil "neodvisno mednarodno platformo za izmenjavo idej ", da bi ponudil "programe usposabljanja na visoki ravni za regulativne organe in zavarovalnice ", ni bil dovolj akademsko neodvisen ali pa bi nanj lahko vplivali drugi nasprotujoči si interesi. V zvezi s preostalim akademikom, povezanim s CEPS, je EIOPA prepričljivo pojasnil, zakaj je menil, da dejavnosti CEPS ne postavljajo pod vprašaj neodvisnosti izbranega člana. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da so cilji CEPS opisani kot cilji, katerih cilj je „doseganje visokih standardov akademske odličnosti in ohranjanje nekvalificirane neodvisnosti“ter „popolna neodvisnost pri določanju lastnih raziskovalnih prednostnih nalog in brez kakršnega koli zunanjega vpliva“[7]. Na svoji spletni strani CEPS navaja, da je njegovo članstvo dejansko sestavljeno iz 120 „podjetniških članov“ in 130 „institucionalnih članov“, ki zagotavljajo strokovno znanje in praktične izkušnje ter delujejo kot „zvočni odbor za politične predloge CEPS“. V nasprotju z navedbami pritožnikov je seznam članstva CEPS objavljen na njegovem spletišču [8]. Pritožniki niso predložili nobenih konkretnih argumentov, s katerimi bi podvomili v neodvisnost zadevne akademike. Zato varuh človekovih pravic v tej zadevi ni ugotovil nepravilnosti.

(v) V zvezi z malimi uporabniki („imetniki polic življenjskega zavarovanja“ in „združenja udeležencev pokojninskega zavarovanja“)

45. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je trditev pritožnikov, da v nobeni od obeh interesnih skupin ni bil imenovan noben predstavnik malih uporabnikov (tj. noben predstavnik imetnikov polic življenjskega zavarovanja v IRSG in noben predstavnik udeležencev pokojninskega zavarovanja v OPSG), neločljivo povezana z njihovo tretjo trditvijo, v skladu s katero je EIOPA sprejel napačno opredelitev pojma "maloprodajni uporabniki". Zato bo varuh človekovih pravic te argumente preučil skupaj s tretjo trditvijo.

C. Trditev, da je organ EIOPA sprejel napačno opredelitev različnih kategorij deležnikov iz Uredbe

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

46. Po navedbah pritožnikov je organ EIOPA sprejel napačno opredelitev različnih kategorij deležnikov iz Uredbe. Prvič, eden od izbranih članov v kategoriji „potrošnik“ MŠOG in OPSG je dejansko akademik, ki ni povezan niti z „upravičenci“ niti s „potrošniki“. Drugič, v obeh interesnih skupinah so izbrani predstavniki „uporabnikov“ dejansko ponudniki zavarovalniških in pokojninskih storitev iz vplivnih organizacij.

47. V zvezi z imenovanjem akademika v kategorijo potrošnikov , se je EIOPA v svojem mnenju skliceval na pojasnila, ki jih je že podal v zvezi z drugo trditvijo. V zvezi s postopkom izbire "uporabnikov" je EIOPA pojasnil, da se je zaradi neobstoja opredelitve tega pojma v Uredbi odločil za uporabo opredelitve iz Sklepa Komisije o ustanovitvi skupine uporabnikov finančnih storitev [9]. V uvodni izjavi 10 navedenega sklepa je navedeno, da „bi skupino morali sestavljati strokovnjaki za finančne storitve, kot so posamezniki, imenovani za zastopanje interesov potrošnikov, malih vlagateljev ali mikropodjetij, pa tudi posamezni strokovnjaki s posebnim strokovnim znanjem o potrebah in prednostnih nalogah uporabnikov na področju finančnih storitev, na primer odvetniki, ki zastopajo potrošnike, predstavniki zaposlenih ali delavcev ali akademiki“. Zaradi neusklajenosti med pravili o članstvu v skupini FUSG in interesnih skupinah EIOPA ter v interesu vključitve vseh morebitnih zainteresiranih strani se je EIOPA odločil sprejeti široko razlago pojma „uporabnik“ in tako v to kategorijo vključiti pravne strokovnjake, aktuarje, računovodje, revizorje ter bonitetne in finančne analitike, tj. poklice s strokovnim znanjem o svojih nalogah in regulativnih pooblastilih. Po mnenju EIOPA Komisija ob posvetovanju o tej zadevi ni nasprotovala taki razlagi.

Ocena varuha človekovih pravic

48. Kar zadeva trditve pritožnikov v zvezi z imenovanjem akademika v kategorijo "potrošniki" v MŠOG in OPSG, jih je varuh človekovih pravic že preučil v okviru druge trditve (glej zgoraj, odstavka 39 in 40).

49. V zvezi z opredelitvijo pojma "uporabniki" varuh človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da so med osmimi predstavniki "uporabnikov zavarovalnih in pozavarovalnih storitev" štirje višji vodstveni delavci velikih zavarovalnic ali finančnih družb, dva predstavnika dveh velikih računovodskih in revizijskih družb, eden je odvetnik iz mednarodne odvetniške pisarne, eden pa je mediator, ki ga imenuje nacionalna zavarovalna zveza. Prav tako pet „uporabnikov storitev poklicnega pokojninskega zavarovanja“ OPSG vključuje vodjo nacionalnega inštituta aktuarjev, aktuarja, odvetnika iz mednarodne odvetniške družbe, izvršnega direktorja iz strokovnega organa finančnih analitikov in izvršnega direktorja iz ene največjih računovodskih in revizijskih družb. Čeprav člen 37 Uredbe ne vsebuje opredelitve pojma „uporabniki“, je v uvodni izjavi 47 Uredbe navedeno, da bi morali biti obe interesni skupini sestavljeni iz predstavnikov „finančnih institucij, ki delujejo v Uniji in predstavljajo različne poslovne modele ter velikost finančnih institucij in podjetij; mala in srednja podjetja (MSP); sindikati; akademiki; potrošniki; drugi mali uporabniki teh finančnih institucij; „Finančne institucije, ki uporabljajo finančne storitve, je zato treba vključiti v kategorijo „industrija“. Poleg tega je jasno, da morajo biti „uporabniki“, na katere se Uredba sklicuje kot na ločeno kategorijo, „maloprodajni“ uporabniki finančnih storitev. Ker so potrošniki, ki so „končni“ ali „končni“ uporabniki finančnih (zavarovalnih in pozavarovalnih) storitev, v Uredbi navedeni kot ločena kategorija, bi bilo mogoče trditi, da izraz „uporabniki“ zajema tiste male uporabnike, ki se nahajajo med ponudniki finančnih storitev in potrošniki. Zato ni bilo razloga, da bi EIOPA razlagal izraz „uporabniki“ z uporabo besedila drugega sklepa Komisije, ki se je nanašal na drugo skupino deležnikov (FSUG). Dejansko se člen 37(2) Uredbe v nasprotju z besedilom uvodne izjave 10 Sklepa FSUG ne sklicuje na „posamezne strokovnjake, ki imajo posebne izkušnje s potrebami in prednostnimi nalogami uporabnikov na področju finančnih storitev, kot je odvetnik“, temveč samo na „predstavnike“ različnih kategorij zainteresiranih strani.

50. Vendar, kot je varuh človekovih pravic že poudaril v sklepu UNI, v katerem so bili navedeni podobni argumenti tudi v zvezi s kategorijo "uporabnikov" interesne skupine za bančništvo Evropskega bančnega organa, ni treba preučiti, kakšna bi morala biti natančna opredelitev malih uporabnikov finančnih storitev za namene uporabe Uredbe. Glede na uvodno izjavo 47 pristopa EIOPA, ki v tem primeru vključuje imenovanje predstavnikov subjektov, ki očitno niso bili mali uporabniki zadevnih storitev, temveč ponudniki storitev za industrijo (računovodske in revizijske družbe, odvetniške družbe, aktuarji, analitiki), v kategorijo "uporabnikov", v nobenem primeru ni mogoče šteti za skladnega z Uredbo. Prav tako v besedilu uredbe ni ničesar, kar bi lahko podprlo pristop EIOPA, da se v to kategorijo vključijo subjekti, ki imajo „instrumentalno“ vlogo pri pomoči EIOPA pri opravljanju njegovih nalog. Čeprav bi izraz "uporabniki" lahko zajemal subjekte, ki bi zaradi svojega specializiranega znanja in izkušenj z delovanjem in mehaniko finančnega sektorja lahko pozitivno prispevali k IRSG, ni sprejemljivo, da bi bili v to kategorijo vključeni pridobitni izvajalci plačanih storitev za finančni sektor. Takšni subjekti bi se verjetno dojemali kot subjekti, ki zastopajo poslovne interese, in ne kot subjekti širše kategorije (maloprodajnih) „uporabnikov“. Po mnenju varuha človekovih pravic bi se v uredbi, če bi zakonodajalec Unije dejansko nameraval vključiti predstavnike takih poklicev v obe interesni skupini, uporabljal izraz, ki ni „uporabniki“ finančnih storitev. Zato je EIOPA s tem, da iz kategorije „uporabnikov“ ni izključil vlog subjektov, ki očitno opravljajo plačljive storitve za finančni sektor, in ne uporabnikov njegovih storitev, storil primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal enako kritično pripombo kot v sklepu UNI.

D. Trditve pritožnika

Trditve pritožnika

51. Pritožniki so trdili, da: EIOPA bi moral (i) čim prej ponovno preučiti sestavo IRSG in OPSG, v vsakem primeru pa ne bi smel čakati na podaljšanje članstva leta 2013, ter (ii) na svojem spletnem mestu objaviti življenjepise izbranih članov skupaj z merili za izbor.

52. EIOPA je v svojem mnenju navedel, da je bil izbirni postopek izveden v dobri veri in po njegovih najboljših zmožnostih. Organ EIOPA je nato varuha človekovih pravic obvestil tudi o tem, da so bili življenjepisi izbranih članov obeh interesnih skupin objavljeni na njegovem spletnem mestu. Navedla je tudi, da so bila izbirna merila objavljena v prvotnem razpisu za prijavo interesa za člane obeh interesnih skupin in da bodo dodatno revidirana v okviru prihodnje prenove članstva obeh skupin na podlagi „pridobljenih izkušenj“ med dvema nadomestnima postopkoma, ki sta bila izvedena že v letih 2012 in 2013.

Ocena varuha človekovih pravic

53. Glede na to, da je organ EIOPA 4. oktobra 2013 napovedal sestavo nove skupine za mednarodne standarde poročanja in skupine za operativne standarde (z učinkom od 1. januarja 2014), varuh človekovih pravic meni, da ni več mogoče ponovno preučiti sestave interesne skupine, ki je bila ustanovljena v začetku leta 2011. Zato prva trditev pritožnikov ne more uspeti.

54. V zvezi s trditvijo pritožnikov, da bi bilo treba življenjepise članov IRSG in OPSG objaviti na spletišču EIOPA, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je EIOPA medtem ugodil tej trditvi. V zvezi z nadaljnjo trditvijo, da EIOPA objavlja tudi podrobne informacije o uporabljenih izbirnih merilih in postopku izbire vsakega kandidata, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je EIOPA 8. marca 2011 izdal sporočilo za javnost, v katerem je navedel informacije o imenih novo imenovanih članov IRSG in OPSG, institucijah, ki jih je vsaka od njih zastopala, njihovem državljanstvu in kategoriji, v katero so bili izbrani. Poleg tega je EIOPA sprejel posebna pravila o dostopu do dokumentov, ki uveljavljajo člen 72 Uredbe [10] in s tem tretjim osebam omogočajo dostop do dokumentov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na izbirni postopek, ki bi lahko bili javno dostopni [11] Zdi se, da pritožniki te možnosti niso izkoristili. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic ni prepričana, da bi moral EIOPA objaviti podrobne informacije o uporabljenih izbirnih merilih in postopku izbire vsakega kandidata, kot je zahteval pritožnik. Glede na navedeno bi po mnenju varuhinje človekovih pravic dodatno izboljšala splošno preglednost izbirnega postopka in okrepila zaupanje državljanov v splošno skladnost organa EIOPA s členom 37 Uredbe, če bi po imenovanju članov interesnih skupin objavila smiselne informacije, ki bi lahko pokazale, kako je organ EIOPA glede na različne prejete vloge izpolnil zahtevo po zagotavljanju uravnotežene zastopanosti vseh različnih kategorij zadevnih deležnikov in kako je pri tem zagotovil tudi „v največji možni meri [...] ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost glede na spol ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal še eno pripombo.

D. Sklepne ugotovitve

55. Zato varuhinja človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi zadevo z naslednjimi kritičnimi pripombami:

1. EIOPA je z uporabo zahteve iz člena 37(4) Uredbe, da se v največji možni meri zagotovi „ustrezna geografska uravnoteženost in uravnotežena zastopanost spolov ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“le v zvezi s sestavo MŠOG kot celote in ne tudi znotraj vsake kategorije članstva, storil primer nepravilnosti.

2. EIOPA z imenovanjem predstavnikov delodajalcev v OPSG ni ravnal v skladu z izčrpnim seznamom kategorij iz člena 37(3) Uredbe in je zato storil nepravilnost.

3. Organ EIOPA je s tem, da je v kategorijo „uporabnikov“ interesnih skupin vključil prijave predstavnikov subjektov, ki očitno niso mali uporabniki storitev, ki jih zagotavlja finančni sektor, temveč ponudniki plačljivih storitev zanj, storil še en primer nepravilnosti.

V zvezi z drugimi vidiki pritožnikovih trditev ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.

Pritožniki in EIOPA bodo obveščeni o tej odločitvi.

Dodatne opombe

1. EIOPA bi moral sprejeti ustrezne ukrepe za povečanje ozaveščenosti kandidatov iz „novih“ držav članic, ki se želijo prijaviti za kategorijo „industrija“ v okviru OPSG.

2. Pri prihodnjih izbirah članov interesnih skupin bi bilo priporočljivo, da se EIOPA izogne tveganju, da bi bila ena ali več držav članic prekomerno zastopanih.

3. Organ EIOPA bi lahko prihodnje razpise za prijavo interesa za članstvo v skupinah deležnikov objavil ne le na svojem spletnem mestu, temveč tudi v specializiranem finančnem tisku, in na splošno uporabil vse druge komunikacijske kanale, ki bi lahko povečali ozaveščenost in zanimanje kandidatk.

4. Postopek izbire bi se olajšal in dodatno izboljšal, če bi organ EIOPA od prihodnjih prosilcev zahteval, da navedejo le eno od petih kategorij, za katere bi želeli, da se obravnavajo.

5. Dodatno bi se izboljšala splošna preglednost izbirnega postopka, če bi EIOPA po imenovanju članov interesnih skupin objavil smiselne informacije, ki bi lahko pokazale, kako je glede na različne prejete vloge izpolnil zahtevo po zagotavljanju uravnotežene zastopanosti vseh različnih kategorij zadevnih deležnikov in kako je pri tem zagotovil tudi „v največji možni meri [...] ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“.

Med preiskavo, zlasti ob pregledu dokumentov (glej odstavek 13 zgoraj), so potekale neformalne in konstruktivne razprave med organom EIOPA in službami varuha človekovih pravic. Organ EIOPA je med temi razpravami izrazil pripravljenost za revizijo svojega pristopa v drugem krogu izbora. Kot je bilo že navedeno, je organ EIOPA 4. oktobra 2013 napovedal novo sestavo interesnih skupin. Čeprav se ta sklep nanaša le na prvi izbirni postopek, ki je potekal leta 2011, varuh človekovih pravic poziva EIOPA, naj v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi zgoraj navedenih kritičnih in nadaljnjih pripomb pojasni, kako je spremenil svoj pristop med drugim izbirnim postopkom, da bi upošteval vse izkušnje, pridobljene med preiskavo varuha človekovih pravic.

 

Emily O'Reilly

V Strasbourgu, 26. februarja 2014

---

[1] UL 2010, L 331, str. 48.

[2] http://www.eurofinuse.org/index.php?id=72

[3] https://eiopa.europa.eu/fileadmin/tx_dam/files/pressreleases/Stakeholder-Groups.pdf

[4] Sklep z dne 7. novembra 2013, http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/decision.faces/en/52432/html.bookmark, in sklep z dne 19. decembra 2013, http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/decision.faces/en/52944/html.bookmark.

[5] Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (EBA) (UL 2010, L 331, str. 12) in Uredba (ES) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL 2010, L 331, str. 84).

[6] http://www.icir.de/weblinks

[7] http://www.ceps.be/content/about-ceps

[8] http://www.ceps.eu/files/20131113CEPSCorpMemb.pdf

[9] Uvodna izjava 10 Sklepa Komisije z dne 20. julija 2010 o ustanovitvi skupine uporabnikov finančnih storitev, UL C 199, 21.7.2010, str. 12.

[10] V skladu s členom 72(2) Uredbe "upravni odbor do 31. maja 2011 sprejme praktične ukrepe za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001".

[11] https://eiopa.europa.eu/fileadmin/tx_dam/files/aboutceiops/Public-Access-(EIOPA-MB-11-051).pdf