Pritožnik je bil leta 2013 izključen iz natečaja za zaposlitev upravnih uslužbencev na področju revizije, ki ga je vodil Evropski urad za izbor osebja (EPSO). Izključena je bila, ker njene akademske kvalifikacije niso bile dovolj pomembne za oglaševano delovno mesto. Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic poudaril, da je imelo več kandidatov, ki so bili leta 2010 sprejeti na isti natečaj, diplome, ki so bile enake ali manj pomembne od njegove diplome. Trdil je, da če bi bile kvalifikacije drugih kandidatov leta 2010 zadostne, bi morala njegova diploma zadostovati tudi leta 2013.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je bil natečaj za leto 2013 enak natečaju, ki je prvotno potekal leta 2010, in da bi morala v letu 2013 veljati enaka merila glede kvalifikacij kot v letu 2010. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila nepravilnosti urada EPSO in mu priporočila, naj natečajno komisijo pozove, naj spremeni svojo odločitev o kvalifikacijah pritožnika.

Urad EPSO je zavrnil priporočilo varuhinje človekovih pravic, ne da bi predložil:

prepričljive razloge za svoje stališče. Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila z ugotovitvijo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na obravnavo zahteve za informacije o tem, kako pridobiti prenosljivo različico podatkovne zbirke sodne prakse, ki jo hrani Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: EUIPO). Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in urad EUIPO prosila, naj bolje pojasni razloge, zakaj zahteve ni mogel izpolniti. Pojasnilo urada EUIPO je bilo natančno in razumno. Zato je bil primer zaključen z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na to, da je Evropski parlament pritožnika izključil iz izbirnega postopka za upravne uslužbence na področju raziskav.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in pregledala spis Parlamenta.

Varuh človekovih pravic na podlagi informacij, pridobljenih med pregledom, ni ugotovil nepravilnosti v Parlamentu.

Zadeva se je nanašala na zahtevo, ki jo je eden od njenih nekdanjih uradnikov naslovil na Komisijo, za podrobne informacije v zvezi z morebitnim disciplinskim postopkom proti drugemu nekdanjemu uradniku Komisije.

Komisija je odgovorila, da zahtevanih informacij ne more razkriti. Prav tako je poskušala pritožniku zagotoviti, da obravnava zadevo nekdanjega uradnika, tako da je sprejela vse potrebne ukrepe.

Preiskava varuhinje človekovih pravic o tem vprašanju je vključevala inšpekcijske preglede spisov Komisije v zvezi z nekdanjim uradnikom. Varuh človekovih pravic je menil, da čeprav morajo institucije ohranjati visoko raven preglednosti, je Komisija v obravnavani zadevi upravičeno menila, da ne more razkriti podrobnosti o svojih dejanjih v zvezi z nekdanjim uradnikom, ne da bi pri tem škodovala poštenemu poteku postopka na splošno in zasebnosti zadevnega uradnika.

Zadeva je bila tako zaključena z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Pritožba, ki jo je vložilo združenje britanskih pilotov letalskih linij, se nanaša na pravila EU o omejitvah letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtevah glede počitka za komercialne letalske prevoznike. Natančneje, nanaša se na način, na katerega je EASA izvedla postopek posodobitve teh pravil. Pritožnik je trdil, (i) da bi moralo imeti znanstveno svetovanje vidnejšo vlogo v postopku oblikovanja pravil, (ii) da EASA ni predložila dokazil o kvalifikacijah članov skupine za oblikovanje pravil in (iii) da EASA ni ustrezno obravnavala vprašanj nasprotja interesov.

Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti pri delovanju EASA v zvezi z vlogo znanstvenega svetovanja v postopku oblikovanja predpisov. V zvezi z vprašanjem, kako EASA obvladuje morebitna navzkrižja interesov v skupinah za sprejemanje predpisov, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je bila njena politika za ublažitev takih nasprotij v primeru njenega osebja spremenjena in da se ta revidirani pristop zdaj uporablja tudi za strokovnjake v skupinah za sprejemanje predpisov. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi tega sklenila, da ji tega vprašanja ni treba nadalje preiskati. Nazadnje je EASA sprejela priporočilo varuhinje človekovih pravic, naj pritožniku zagotovi anonimizirane informacije o članih skupine za oblikovanje pravil. Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila in agencijo EASA spodbudila, naj sprejme bolj proaktiven pristop k razkrivanju informacij, ki so ji na voljo o kvalifikacijah in strokovnem znanju članov skupine za oblikovanje pravil. Opozorila je tudi, da razmišlja o preučitvi vprašanj, povezanih z delom, ki so ga za nekatere agencije EU opravili zunanji strokovnjaki.

Zadeva se je nanašala na zahtevo norveške družbe za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s stiki med Komisijo in Italijo, katerih namen je bil preveriti, ali je Italija spoštovala pravice do prostega pretoka blaga, in sicer v zvezi z omejitvami uporabe „snežnih nogavic“ (snežne nogavice so zasnovane tako, da služijo istemu namenu kot snežne verige).

Komisija je zahtevo zavrnila, ker bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo tekočo preiskavo. Varuh človekovih pravic je zadevo preiskal. Dostop do zahtevanih dokumentov je bil nato odobren, zato je varuhinja človekovih pravic sklenila, da je Komisija zadevo rešila.

Zadeva se je nanašala na zahtevo kandidata za informacije o njegovem delu med izbirnim postopkom in možnosti vložitve pritožbe zoper odločitev natečajne komisije. Inštitut Evropske unije za študije vrednostnih papirjev pritožniku ni predložil zahtevanih informacij, zato se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic zaradi pomanjkanja preglednosti v izbirnem postopku. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da glede na dodatna pojasnila, predložena med preiskavo, ni bilo mogoče ugotoviti nepravilnosti v agenciji.

Zadeva se je nanašala na izključitev španske državljanke iz javnega natečaja, ker ni imela zadostnega znanja španščine. Pritožnik je to pojasnilo zavrnil in zahteval kopijo ocenjevalnega lista o svojih jezikovnih kompetencah. Med preiskavo varuha človekovih pravic je Komisija pritožniku zagotovila vnaprej določena merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje pisnih preizkusov vseh kandidatov, s čimer je rešila ta del pritožbe. Poleg tega naj bi nedavna sodna praksa Sodišča za uslužbence v zvezi s tajnostjo ocenjevalnih listov upravičevala zavrnitev Komisije, da jih razkrije. Zato v zvezi s tem vidikom zadeve niso bile ugotovljene nepravilnosti.

Ta zadeva se je nanašala na domnevno nezakonito in/ali nepošteno odločitev delegacije EU v Armeniji, da prekine pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev v zvezi s projektom, ki se izvaja v Armeniji in Jordaniji, v škodo pritožnika, italijanske nevladne organizacije, dejavne na področju razvojnega sodelovanja. Varuhinja človekovih pravic je po skrbni oceni vseh dejstev in argumentov sklenila, da je bila obrazložitev delegacije za sklep o odpovedi nepopolna. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj Komisija v svoji nadzorni vlogi nad delegacijami EU pritožniku zagotovi celovitejšo razlago razlogov za zaključek projekta.

Komisija je v odgovor na predlog varuha človekovih pravic izjavila, da je delegacija pri odločanju o odpovedi pogodbe upoštevala vse pomembne dejavnike. Vendar je priznalo, da pojasnilo za odpoved nepovratnih sredstev morda ni bilo dovolj izčrpno. Zato je varuhu človekovih pravic posredovala dopis, ki ga je delegacija poslala pritožniku in v katerem je pojasnila vse dejavnike, ki jih je upoštevala pri svoji oceni.

Ne glede na to, da je pritožnica izrazila nezadovoljstvo z odgovorom Komisije na njen predlog za sporazumno rešitev, je varuhinja človekovih pravic menila, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve. Zato se je odločila, da zadevo zaključi.