- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep evropske varuhinje človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 1966/2011/(EIS)LP proti Evropskemu bančnemu organu
Odločba
Primer 1966/2011/LP - Preiskava uvedena dne Ponedeljek | 31 oktober 2011 - Odločba z dne Četrtek | 07 november 2013 - Zadevna institucija ali organ Evropski bančni organ ( Kritična ocena )
Združenje evropskih sindikatov za storitve in komunikacije (UNI Europa) se je pritožilo, da je Evropski bančni organ (EBA) z ustanovitvijo interesne skupine za bančništvo leta 2011 kršil Uredbo 1093/2010.
Natančneje, pritožnik je trdil, da EBA ni zagotovil (i) ustrezne geografske uravnoteženosti in uravnotežene zastopanosti spolov v BSG in šestih kategorijah deležnikov, ki jih zajema, ter (ii) ustreznega ravnovesja med kategorijami deležnikov v BSG. Poleg tega je kritizirala (iii) dejstvo, da je EBA sprejel napačno opredelitev v zvezi z nekaterimi od teh kategorij deležnikov.
Preiskava varuhinje človekovih pravic je pokazala, da so bile v izbirnem postopku, ki ga je organ EBA izvedel za sestavo različnih kategorij BSG, ugotovljene številne pomanjkljivosti v zvezi s sestavo kategorij „industrija“, „potrošniki“, „predstavniki zaposlenih“ in „uporabniki“. EBA s tem, ko se je odločil zagotoviti geografsko uravnoteženost za celotno BSG in ne za vsako od šestih kategorij, ki jo sestavljajo, v tem primeru ni zagotovil ustrezne geografske uravnoteženosti v zvezi s kategorijama „industrija“ in „potrošniki“, kot zahteva člen 37(3) Uredbe 1093/2010.
Poleg tega EBA z imenovanjem samo ene osebe, ki bi zastopala zaposlene, ni zagotovil uravnotežene in sorazmerne zastopanosti deležnikov. Organ EBA je storil tudi primer nepravilnosti, ko je v kategorijo „uporabnikov“ imenoval predstavnike subjektov, ki očitno niso bili mali uporabniki storitev, ki jih zagotavlja finančni/bančni sektor, temveč pridobitni ponudniki storitev zanj (računovodski in revizijski subjekti, bonitetne agencije).
Varuhinja človekovih pravic je oblikovala tudi več dodatnih pripomb, v katerih je EBA pozvala, naj (i) pri prihodnjih izborih članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor prepreči tveganje, da se zdi, da je ena ali več držav članic prekomerno zastopanih, (ii) od prosilcev zahteva, da v prihodnosti po možnosti navedejo le eno od šestih kategorij, za katere bi želeli, da se upoštevajo, in (iii) zagotovi čim širšo objavo prihodnjih razpisov za prijavo interesa kot sredstva za nadaljnje ozaveščanje kandidatk o ustanovitvi usmerjevalne skupine za bančni nadzor.
Med preiskavo je EBA izrazil pripravljenost, da pregleda svoj pristop in upošteva kritiko varuhinje človekovih pravic ob zamenjavi članov usmerjevalne skupine za bančništvo. Oktobra 2013 je EBA napovedal sestavo svoje nove usmerjevalne skupine za bančništvo. Varuhinja človekovih pravic je zdaj pozvala EBA, naj ukrepa na podlagi njenih ugotovitev in poroča o tem, kako so bile njene ugotovitve obravnavane v sestavi nove skupine deležnikov EBA med drugim izbirnim postopkom.
Kar zadeva druge vidike zadeve, nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Ozadje pritožbe
1. Obravnavana zadeva se nanaša na odločitev, ki jo je leta 2011 sprejel Evropski bančni organ (EBA) v zvezi s sestavo svoje 30-članske interesne skupine za bančništvo (BSG). Ta odločitev je bila sprejeta v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (EBA)[1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba). Organ EBA je 23. oktobra 2013 po izvedbi novega izbirnega postopka (ki se je začel maja 2013) napovedal, da bo BSG začela drugi mandat z revidirano sestavo. Preiskava te pritožbe je vključevala konstruktivne razprave med osebjem EBA in službami varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi teh razprav pričakovala, da bo organ EBA novi izbirni postopek izvedel ustrezno in v skladu z analizo prvotnega postopka, ki jo je opravil varuh človekovih pravic. Vendar ta sklep ne ocenjuje drugega izbirnega postopka ali njegovega izida.
2. Pritožnik, UNI Europa, je Evropska zveza sindikatov za storitve in komunikacijo. Glede na informacije, ki so na voljo na njeni spletni strani, predstavlja 7 milijonov delavcev v 330 evropskih sindikatih [2].
3. V uvodni izjavi 48 Uredbe je navedeno:
„Organ bi se moral posvetovati z zainteresiranimi stranmi o regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, smernicah in priporočilih ter jim dati razumno možnost, da predložijo pripombe o predlaganih ukrepih. Organ bi moral pred sprejetjem osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil izvesti študijo učinka. Zaradi učinkovitosti bi bilo treba v ta namen uporabiti interesno skupino za bančništvo, ki bi morala sorazmerno zastopati kreditne in investicijske institucije Unije, ki predstavljajo različne modele in velikosti finančnih institucij in podjetij, po potrebi vključno z institucionalnimi vlagatelji in drugimi finančnimi institucijami, ki same uporabljajo finančne storitve; mala in srednja podjetja (MSP); sindikati; akademiki; potrošniki; in drugih malih uporabnikov bančnih storitev. Interesna skupina za bančništvo bi morala delovati kot vmesnik z drugimi skupinami uporabnikov na področju finančnih storitev, ki jih ustanovi Komisija ali so ustanovljene z zakonodajo Unije.
4. Člen 37(2) Uredbe določa:
„Interesna skupina za bančništvo je sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo kreditne institucije in investicijske družbe, ki delujejo v Uniji, predstavnike njihovih zaposlenih ter potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP. Vsaj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset njegovih članov zastopa finančne institucije, od tega trije zadružne banke in hranilnice.“
5. Člen 37(3) Uredbe določa:
„Člane interesne skupine za bančništvo imenuje odbor nadzornikov na podlagi predlogov ustreznih deležnikov. Odbor nadzornikov pri odločanju v največji možni meri zagotovi ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji.“
6. Razpis za prijavo interesa v zvezi z ustanovitvijo BSG EBA je bil objavljen 26. novembra 2010 [3], rok za predložitev vlog pa je bil 26. december 2010. EBA je 18. marca 2011 objavila sporočilo za javnost o svoji odločitvi glede sestave svoje BSG [4]. Sporočilo za javnost je vsebovalo informacije o imenih novo imenovanih članov BSG, institucijah, ki jih je vsaka od njih zastopala, njihovem državljanstvu in podkategoriji, v katero so bili izbrani [5].
7. Pritožnik je 30. marca 2011 na EBA naslovil dopis, v katerem je izrazil razočaranje nad sestavo bančne usmerjevalne skupine. Evropski bančni organ je opozoril, da je treba v skladu z Uredbo doseči uravnotežen delež med predstavniki industrije, visokimi strokovnjaki, uporabniki, potrošniki, MSP in predstavniki zaposlenih v sektorju. Pritožnik je trdil, da sestava BSG očitno krši določbe Uredbe. Ugotovila je, da BEUC, Evropska potrošniška organizacija, vseh tistih, ki so bili imenovani za predstavnike potrošnikov, ni štela za take. Pritožnik je sklenil, da je izbirni postopek pristranski, in zahteval njegovo reorganizacijo v skladu z Uredbo.
8. EBA je z dopisom z dne 26. aprila 2011 odgovoril pritožniku. Pojasnila je, da sta število in kakovost prijav med merili, ki se upoštevajo pri imenovanjih za različne kategorije. Poudarilo je, da je bilo storjeno vse, da bi se zagotovila potrebna raznolikost ne le med predvidenimi kategorijami, ampak tudi znotraj njih, kar je pojasnilo, zakaj je bilo kandidatom, ki so zastopali interese iste institucije ali zveze, dodeljeno le eno stališče. Po mnenju EBA je bila v primeru sindikatov prednost dana vlogam, ki so jih vložile federacije Evropske unije, in ne nacionalnim vlogam.
9. Ker pritožnik z navedenim odgovorom ni bil zadovoljen, je 29. septembra 2011 vložil to pritožbo.
Predmet preiskave
10. Pritožnik je predložil naslednje trditve in trditve, ki so bile vključene v preiskavo varuha človekovih pravic:
Obtožbe:
(1) Organ EBA ni zagotovil (i) geografske uravnoteženosti in (ii) uravnotežene zastopanosti spolov v kategorijah deležnikov BSG in med njimi, kot zahteva člen 37(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010.
(2) EBA ni zagotovil ustreznega ravnovesja med kategorijami deležnikov iz Uredbe (EU) št. 1093/2010.
(3) EBA je sprejel napačno opredelitev različnih kategorij deležnikov iz Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Terjatve:
(1) EBA bi moral čim prej ponovno preučiti sestavo usmerjevalne skupine za bančni nadzor, v vsakem primeru pa ne bi smel čakati na obnovitev članstva, ki bo leta 2013.
(2) EBA bi moral na svojem spletnem mestu objaviti življenjepise izbranih članov ter podrobne informacije o izbirnih merilih in izbirnem postopku.
Preiskava
11. Varuh človekovih pravic je 31. oktobra 2011 pozval EBA, naj predloži mnenje o zgoraj navedenih obtožbah in trditvah.
12. EBA je 31. januarja 2012 svoje mnenje predložil varuhu človekovih pravic, ki ga je posredoval pritožniku, da bi podal svoje pripombe. Pritožnik je svoje pripombe predložil 1. marca 2012.
13. Varuh človekovih pravic je po proučitvi mnenja EBA in pripomb pritožnika sklenil, da je treba opraviti pregled spisa EBA v zvezi s to zadevo. Pregled je bil opravljen 19. marca 2013. Poročilo o inšpekcijskem pregledu je bilo 30. maja 2013 poslano pritožniku, ki je predložil morebitne pripombe. Pritožnik v določenem roku ni predložil nobenih pripomb.
Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic
A. Trditev, da EBA ni zagotovil geografske uravnoteženosti in uravnotežene zastopanosti spolov v kategorijah deležnikov BSG in med njimi, kot zahteva člen 37(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
14. Pritožnik izpodbija način, kako je EBA izpolnil zahteve iz člena 37(3) Uredbe. Zlasti je kritiziral dejstvo, da: (i) devet od desetih predstavnikov bančnega sektorja je prihajalo iz vodilnih multinacionalnih bank iz „starih“ držav članic (tj. držav članic EU pred širitvijo leta 2004), medtem ko je le eden od njih prihajal iz „novih“ držav članic (tj. držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje); (ii) EBA ni izbral predstavnikov iz „starih“ držav članic v kategoriji potrošnikov BSG, (iii) vsaj osem članov BSG je prihajalo iz Združenega kraljestva, ki je bilo tako v BSG prekomerno zastopano; in (iv) organ EBA je med tridesetimi člani usmerjevalne skupine izbral le 10 žensk.
15. EBA je v svojem mnenju trdil, da Uredba predvideva „ustrezno geografsko uravnoteženost“in „zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji“. Zato obstaja le splošna zahteva glede geografske uravnoteženosti in ni posebne zahteve za zagotovitev geografske uravnoteženosti znotraj različnih kategorij zainteresiranih strani. EBA meni, da se je v skladu s členom 37(2) Uredbe osredotočil predvsem na kakovost kandidatov, s čimer je zagotovil uravnoteženo zastopanost strokovnega znanja in izkušenj različnih kategorij deležnikov.
16. V zvezi s sestavo kategorije „industrija“ je EBA pojasnil, da je večina vlog za to kategorijo prihajala iz „starih“ držav članic. To dejstvo in njegova odločitev, da imenuje predstavnike čezmejnih bančnih skupin s pomembno prisotnostjo po vsej Evropi, sta privedla do imenovanja predstavnikov potrošnikov predvsem iz "novih" držav članic.
17. Organ EBA je pojasnil, da je seznam odobrenih deležnikov po kategorijah naslednji:
|
Kategorija |
številka |
|
Industrija |
10 |
|
Predstavniki delavcev/sindikati |
1 |
|
Potrošniki |
5 |
|
Uporabniki bančnih storitev |
5 |
|
MSP |
3 |
|
Najvišje uvrščeni akademiki |
6 |
|
Skupaj |
30 |
18. V zvezi z domnevnim velikim številom predstavnikov z britanskim državljanstvom je EBA poudaril, da je bilo v nasprotju s trditvami pritožnika 5, ne 8 predstavnikov iz Združenega kraljestva, ki so zastopali interese (i) finančnih institucij, (ii) MSP, (iii) potrošnikov, (iv) uporabnikov bančnih storitev in (v) vrhunskih akademikov. Ponovno je poudaril, da so bile osebne kompetence kandidatov in število prijav, prejetih iz vsake države, pomembni dejavniki, ki so bili upoštevani. Ker je bila večina prejetih vlog iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva, se je upravni odbor EBA odločil, da omeji število imenovanih članov na državo. V nekaterih primerih pa je želja po zagotovitvi ustrezne zastopanosti za določeno kategorijo zainteresiranih strani pomenila, da bi bila zahteva glede državljanstva na drugem mestu. Tako je bilo ciljno število članov, ki zastopajo MSP, določeno na tri, kar je enako številu prejetih vlog. Zato je odločitev o imenovanju treh predstavnikov MSP prevladala nad zahtevo po državljanstvu, saj je bila ena od treh tožečih strank britanska.
19. Kar zadeva izbiro glede na spol, je organ EBA poudaril, da so kandidatke predstavljale 21 % vseh prejetih prijav. Kljub temu nizkemu odstotku je organ EBA določil ciljno število ženskih zainteresiranih strani na 10, kar je 33 % članic skupine BSG.
20. Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal, da EBA ni vzpostavil dokaj uravnotežene BSG. Po njenem mnenju ni bilo niti potrebno niti v skladu z Uredbo imenovati toliko predstavnikov iz čezmejnih bančnih skupin iz "stare Evrope" v kategoriji "industrija".
Ocena varuha človekovih pravic
21. EBA je tokrat prvič imenoval bančno usmerjevalno skupino v skladu z Uredbo. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem meni, da je koristno podati dve uvodni pripombi. Prvič, naloga varuhinje človekovih pravic ni, da svojo izbiro članov BSG nadomesti z izbiro EBA. Varuh človekovih pravic pri preverjanju nepravilnosti preveri, ali je EBA pri izvajanju izbirnega postopka ravnal zakonito in v skladu z načeli dobrega upravljanja. Drugič, varuhinja človekovih pravic se zaveda težav pri združevanju meril geografske zastopanosti, zastopanosti spolov in zastopanja interesov s potrebo po zagotovitvi, da so izbrani člani usposobljeni, zlasti ob upoštevanju dejstva, da EBA, kot je navedeno zgoraj, ni imel predhodnih izkušenj z opravljanjem te naloge. Nazadnje, varuhinja človekovih pravic meni, da je bilo razumno, da je EBA omejil izbor članov BSG med tistimi, ki so izrazili interes za imenovanje na podlagi razpisa za prijavo interesa potencialnih deležnikov. Ta pristop je skladen s členom 37(3) Uredbe in v njem določeno zahtevo, v skladu s katero „člane interesne skupine za bančništvo imenuje odbor nadzornikov na predlog ustreznih deležnikov“(glej odstavek 5 zgoraj).
22. S prvo trditvijo je pritožnik kritiziral, da se je EBA (i) odločil imenovati devet od desetih članov kategorije „industrija“ iz „starih“ držav članic, (ii) imenoval vse člane kategorije „potrošniki“ samo iz „novih“ držav članic, (iii) imenoval najmanj osem članov usmerjevalne skupine za Baltsko morje iz Združenega kraljestva in (iv) med tridesetimi člani usmerjevalne skupine za Baltsko morje izbral le deset žensk.
23. EBA je zagovarjal ta pristop in zlasti poudaril, da naj bi se zahteva po zagotavljanju geografske uravnoteženosti uporabljala za BSG kot celoto in ne s sklicevanjem na vsako od šestih kategorij deležnikov, predvidenih v Uredbi. Varuhinja človekovih pravic bo zato najprej preučila metodološki pristop, ki ga je EBA uporabil pri izpolnjevanju zgoraj navedene zahteve, nato pa bo podrobneje obravnavala argumente pritožnika v zvezi s sestavo posebnih kategorij BSG.
Zahteva po zagotavljanju ustrezne geografske uravnoteženosti in zastopanosti po vsej Uniji
24. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Uredba temelji na priznavanju dejstva, da je nedavna finančna in gospodarska kriza povzročila resnična in resna tveganja za stabilnost finančnega sistema in delovanje notranjega trga kot takega. Zato je zakonodajalec menil, da je treba za zaščito finančne stabilnosti že v zgodnji fazi opredeliti čezmejne in medsektorske trende, morebitna tveganja in ranljivosti, ki izhajajo iz mikrobonitetne ravni. Tako je ustanovil EBA, da bi v okviru svojih pristojnosti spremljal in ocenjeval tak razvoj ter po potrebi redno obveščal Evropski parlament, Svet, Evropsko komisijo in druge evropske nadzorne organe. Da bi se EBA lahko posvetoval z zainteresiranimi stranmi o regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardih, smernicah in priporočilih, je bilo v uredbi določeno, da se v ta namen ustanovi BSG, sestavljena iz šestih glavnih kategorij. Zato je po mnenju varuhinje človekovih pravic jasno, da se je zakonodajalec Unije obrnil na potrebo po ustanovitvi EBA in BSG, da bi se izboljšalo delovanje notranjega trga ter zagotovile integriteta, preglednost, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov.
25. Uredba od EBA zahteva, da „v največji možni meri zagotovi ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost glede na spol ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“. Varuhinja človekovih pravic se strinja z EBA, da mora zagotoviti ustrezno geografsko uravnoteženost v celotni sestavi BSG. Vendar varuh človekovih pravic ne more sprejeti, da lahko EBA, če obstaja splošno ravnovesje, ne upošteva geografskega ravnovesja pri sestavi različnih kategorij, ki sestavljajo BSG. Po mnenju varuha človekovih pravic bi bil namen zahteve po ustrezni geografski uravnoteženosti onemogočen, razen če bi se, kolikor je to mogoče, uporabljala tudi v okviru vsake od različnih kategorij sektorja finančnih storitev, ki sestavljajo BSG („udeleženci iz industrije“, „zaposleni/predstavniki sindikatov“, „potrošniki“, „uporabniki“, „MSP“ in „vrhunski akademiki“). Kar zadeva pomen izraza „ustrezna geografska uravnoteženost“, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da uredba ne zahteva, da bi moral biti član iz vsake države članice, čeprav bi bilo to matematično mogoče. Varuh človekovih pravic zato razume izraz „ustrezna geografska uravnoteženost“ tako, da se ne nanaša le na število različnih zastopanih držav članic, temveč tudi na splošno uporabljene kategorizacije, kot so na primer „EU-12“, „EU-15“ in „2005-7 države širitve“. Ob upoštevanju tega premisleka so argumenti pritožnika, navedeni v njegovih prvih trditvah, preučeni v nadaljevanju.
Glede sestave kategorije "industrija".
26. Kar zadeva sestavo kategorije „industrija“, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da dejstvo, da je devet od desetih članov prihajalo iz „starih“ držav članic, sproža resna vprašanja. Zdi se, da je EBA v svojem mnenju predlagal, da je strokovno znanje in izkušnje industrije na področju finančnih storitev mogoče najti predvsem v "starih" državah članicah. Po mnenju varuha človekovih pravic ni ničesar, kar bi potrdilo takšno domnevo. Čeprav bi lahko trdili, da so lahko finančni trgi v nekaterih državah članicah pomembnejši v smislu prometa in vpletenih oseb kot v drugih državah članicah, to ne pomeni, da bi morala biti kategorija "industrija" BSG sestavljena predvsem iz članov iz teh držav članic. EBA se je skliceval tudi na svojo odločitev, da v to kategorijo imenuje predstavnike predvsem iz „čezmejnih bančnih skupin s pomembno prisotnostjo v Evropi“. Čeprav ta odločitev sama po sebi ni nerazumna, ne pojasnjuje, zakaj so bili predstavniki teh skupin (ki po svoji naravi zajemajo več kot eno državo članico) skoraj izključno izbrani med državljani nekaterih držav članic in ne drugih. Varuhinja človekovih pravic meni, da je koristno dodati, da merilo, ki ga je sprejel EBA, ni omenjeno v uredbi in zato ne bi smelo imeti prednosti pred tem, kar je navedeno v ustreznih določbah.
27. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic meni, da je pomembno dodati, da je glede na obstoj notranjega trga za finančne storitve bistveno, da vsaka posvetovalna skupina zainteresiranih strani, ustanovljena, da bi odražala interese različnih segmentov sektorja finančnih storitev, kolikor je to mogoče, resnično predstavlja dejansko geografsko razpršenost industrije in načeloma zajema čim več držav EU.
28. Organ EBA je navedel tudi, da čeprav je devet od desetih imenovanih predstavnikov industrije dejansko prihajalo iz „starih“ držav članic, je bilo to tudi posledica dejstva, da je večina vlog za to kategorijo prihajala iz teh držav članic. Varuhinja človekovih pravic se strinja, da število vlog, prejetih iz vsake države in za vsako predvideno kategorijo, načeloma nujno vpliva na celoten izbirni postopek. Vendar varuh človekovih pravic tudi meni, da je očitno, da je treba izbor članov za BSG opraviti na podlagi meril iz Uredbe, ki ne vključujejo merila v zvezi s številom prejetih vlog. Varuh človekovih pravic v vsakem primeru ugotavlja, da EBA ni trdil, da so vloge, ki jih je prejel od kandidatov iz „starih“ in „novih“ držav članic, ustrezale razmerju 9 proti 1 ali da ni bilo mogoče imenovati več kot enega člana industrijske skupine iz „nove“ države članice.
29. Zato varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da organ EBA brez prepričljive razlage s tem, ko se je odločil imenovati 9 od 10 članov kategorije „industrija“ z izbiro predstavnikov iz „starih“ držav članic, ni izpolnil zahteve, da se „v največji možni meri“ zagotovi „ustrezna geografska uravnoteženost in zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji“. Zato je zagrešila primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal kritično pripombo.
Sestava kategorije potrošnikov
30. V zvezi s sestavo kategorije „potrošniki“ varuhinja človekovih pravic meni, da je odločitev EBA, da med prosilci iz „novih“ držav članic izbere vseh 5 članov te kategorije kot protiutež svoji odločitvi, da izmed 10 članov kategorije „industrija“ imenuje 9 kandidatov iz „starih“ držav članic, prav tako napačna. Kot je navedeno zgoraj, Uredba temelji na potrebi po izboljšanju delovanja notranjega trga za finančne storitve, vključno zlasti s trdno, učinkovito in usklajeno ravnjo regulacije in nadzora. Kot je bilo že navedeno zgoraj, obstaja nevarnost, da bo ta cilj ogrožen, če izbiro oseb za določeno kategorijo narekuje zaznana potreba po odpravi geografskega neravnovesja, ustvarjenega v drugi kategoriji. Še bolj kot pri kategoriji „industrija“ je pristop organa EBA k izbiri članov kategorije „potrošniki“ temeljil na jasni geografski razmejitvi, namesto da bi poskušal doseči uravnoteženo geografsko zastopanost po vsej Uniji.
31. Kot je pravilno poudaril pritožnik, je odločitev EBA o sestavi kategorije „potrošniki“ dejansko pomenila, da interesi potrošnikov iz „starih“ držav članic (tj. 15 držav članic) niso bili ustrezno zastopani, kar se, kot je pojasnjeno zgoraj, ne zdi v skladu z zahtevo iz Uredbe, da bi moral EBA „v največji možni meri zagotoviti ustrezno geografsko uravnoteženost in zastopanost deležnikov po vsej Uniji“.
32. Zato Evropski varuh človekovih pravic meni, da EBA tudi v zvezi s sestavo kategorije „potrošniki“ ni izpolnil zahteve, da je treba „v največji možni meri“ zagotoviti „ustrezno geografsko uravnoteženost in zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji“. Pri tem je organ EBA zagrešil primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal kritično pripombo.
Število britanskih predstavnikov
33. V zvezi s številom predstavnikov britanskega državljanstva je EBA med preiskavo pojasnil, da je pet članov, in ne osem članov BSG, iz Združenega kraljestva. Pritožnik te izjave v svojih pripombah ni izpodbijal niti ni predložil nadaljnjih pripomb v zvezi s tem. Poudaril je tudi, da je glavno uporabljeno merilo „osebna usposobljenost“ in da zadevna imenovanja odražajo dejstvo, da je večina prejetih vlog prispela iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva. Kot je navedeno zgoraj, varuhinja človekovih pravic priznava, da na izbirni postopek vplivata kakovost in do neke mere tudi število prijav, prejetih od kandidatov iz določene države članice. Kljub temu je na prvi pogled precej težko razumeti, zakaj je bilo od 30 članov usmerjevalne skupine za Baltsko morje, ki naj bi bili izbrani med kandidati iz 27 držav članic (v času izbirnega postopka), pet članov izbranih iz ene same države članice. To je dejansko pomenilo, da je bilo treba preostalih 25 mest razdeliti med prosilce iz 26 drugih držav članic. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da je EBA sprva določil zgornjo mejo štirih članov iz vsake od treh držav članic, ki so najbolj prisotne in dejavne na trgih finančnih storitev (tj. Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo). Organ EBA je pojasnil, da je imenoval dodatnega člana iz Združenega kraljestva, ker se je po tem, ko je število predstavnikov za MSP določil na tri, odločil imenovati vse tri vložnike za to kategorijo, s čimer je vključil dodatnega vložnika iz Združenega kraljestva. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik ni kritiziral zgornje razlage EBA in da se ta razlaga ne zdi očitno nezdružljiva z zahtevo po „ustrezni geografski uravnoteženosti“. V teh okoliščinah varuh človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti v zvezi s tem vidikom obravnavane zadeve. Kljub temu meni, da bi bilo koristno opozoriti EBA, da bi bilo priporočljivo ukrepati v prihodnosti, da bi se izognili tveganju, da bi bila ena ali več držav članic prekomerno zastopanih. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal dodatno pripombo v nadaljevanju.
V zvezi z zastopanostjo žensk
34. Nazadnje, kar zadeva trditev pritožnika, da je bilo med 30 imenovanimi predstavniki le 10 žensk, je varuhinja seznanjena z razlago EBA, da so vloge žensk predstavljale le 21 % vseh prejetih vlog. Organ EBA se je na podlagi merila usposobljenosti in pri prizadevanju za izpolnitev zahteve, da se v največji možni meri zagotovi ustrezna uravnotežena zastopanost spolov, končno odločil, da imenuje 10 žensk, kar je 33 % skupnega števila predstavnikov interesnih skupin za bančništvo. Varuhinja človekovih pravic zato priznava prizadevanja Evropskega bančnega organa, da bi z imenovanjem večjega deleža članic preprečil zelo majhen delež prošenj žensk. V teh okoliščinah ni ugotovila nepravilnosti v zvezi s tem vidikom obravnavane zadeve. Glede na to in glede na to, da se zdi, da je bila glavna ovira, da bi EBA dosegel ustrezno uravnoteženo zastopanost spolov, nizek delež prijav žensk, bo varuhinja človekovih pravic pozvala EBA, naj v prihodnjih razpisih za prijavo interesa potencialnih zainteresiranih strani poskuša zagotoviti čim širšo javnost, da bodo vsi možni segmenti finančnega sektorja („industrija“, „uporabniki“, „potrošniki“, „predstavniki zaposlenih“ in „akademiki“) seznanjeni z ustanovitvijo usmerjevalne skupine za bančništvo. Tako širše obveščanje javnosti bi moralo spodbujati bolj uravnoteženo zastopanost spolov v prijavah, s čimer bi se olajšala uravnotežena zastopanost spolov pri imenovanjih. EBA bo morda zlasti želel preučiti možnost objave takega razpisa za prijavo interesa, ne le na svojem spletnem mestu, temveč tudi v specializiranem finančnem tisku, in na splošno uporabiti kateri koli drug komunikacijski kanal, ki bi lahko povečal ozaveščenost in zanimanje kandidatk za članstvo v BSG. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal dodatno pripombo v nadaljevanju.
B. Trditev, da EBA ni zagotovil ustreznega ravnovesja med kategorijami deležnikov iz Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
35. Pritožnik je trdil, da EBA ni zagotovil ustreznega ravnovesja med kategorijami deležnikov iz Uredbe. Pritožnik je v podporo svoji drugi trditvi navedel zlasti naslednje tri glavne argumente: Prvič, deset od skupno tridesetih članov BSG je bilo višjih strokovnjakov, ki so bili zaposleni in plačani neposredno v bančnem sektorju. Drugič, med štirinajstimi sedeži, dodeljenimi kategorijam „uporabniki“, „potrošniki“, „MSP“ in „zaposleni“, je bil samo en sedež dodeljen predstavnikom delavcev, ki so bili zato premalo zastopani. Tretjič, eden od treh izbranih predstavnikov MSP je bil višji pravni svetovalec ene največjih evropskih zvez ("BUSINESSEUROPE"), ki je poleg MSP zastopala tudi interese vseh velikih bančnih zvez. Zato bi se ta predstavnik lahko štel tudi za „industrijskega“ predstavnika.
36. V zvezi s prvim argumentom, ki ga je navedel pritožnik, je EBA pojasnil, da je z izbiro 10 od 30 članov BSG med višjimi strokovnjaki, ki so zaposleni v bančnem sektorju in jih ta neposredno plačuje, v celoti upošteval Uredbo, ki natančno določa, da bi moralo 10 članov BSG zastopati finančne institucije. V zvezi z vprašanjem omejitve števila predstavnikov sindikatov/delavcev na samo enega je organ EBA priznal, da se je med izbirnim postopkom njegov upravni odbor odločil, da bo število predstavnikov kategorije „potrošniki“ povečal na štiri, „na stroške sindikatov“. Vendar je EBA v svojem mnenju priznal, da čeprav je edini član v kategoriji „sindikati/predstavniki delavcev“ pritožnik, organ, ki zastopa interese sindikatov in delavcev po vsem svetu ter omejuje število predstavnikov delavcev/sindikatov, dejansko izraža utemeljene pomisleke in da namerava resno razmisliti o tem vprašanju, ko bo članstvo v BSG obnovljeno. Nazadnje je EBA v zvezi z zastopanjem MSP pojasnil, da je prejel le štiri vloge, od katerih se je ena štela za „neustrezno“. Po tem, ko je določila tri ciljne številke za predstavnike MSP v BSG, je izbrala vse tri prijave.
37. Pritožnik je v svoji pripombi podvomil o podlagi, na podlagi katere se je EBA odločil povečati število predstavnikov kategorije „potrošniki“ na škodo števila „predstavnikov delavcev/sindikatov“. Podobno je pritožnik povprašal o razlogih, zaradi katerih se je organ EBA odločil povečati število akademikov s pet na šest, saj so druge kategorije deležnikov premalo zastopane. Ugotovila je, da EBA ni zadovoljivo pojasnil svojih izbirnih meril.
Ocena varuha človekovih pravic
38. Varuh opozarja, da je v skladu s členom 37(2) Uredbe BSG „sestavljena iz 30 članov, ki sorazmerno zastopajo kreditne institucije in investicijske družbe, ki delujejo v Uniji, predstavnike njihovih zaposlenih ter potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP. Vsaj pet članov je neodvisnih vrhunskih akademikov. Deset njegovih članov zastopa finančne institucije, od tega trije zadružne banke in hranilnice.“ Iz tega sledi, da je 10 od 30 sedežev skupine izrecno dodeljenih finančnim institucijam in da bi moralo biti vsaj 5 sedežev rezerviranih za vrhunske akademike. To pomeni, da bi bilo treba preostalih 15 sedežev načeloma v „uravnoteženem razmerju“dodeliti preostalim štirim kategorijam zainteresiranih strani, kar bi lahko omogočilo najmanj tri sedeže za vsako kategorijo „uporabnikov“, „potrošnikov“, „predstavnikov delavcev/sindikatov“ in „MSP“. EBA mora pri izvajanju izbirnega postopka upoštevati tudi člen 37(3) Uredbe, ki zahteva, da sestava BSG poleg zagotavljanja geografske uravnoteženosti in uravnotežene zastopanosti spolov v največji možni meri odraža tudi ustrezno „zastopanost deležnikov po vsej Uniji“.
39. Iz navedenega sledi, da EBA pri izbiri desetih od skupno tridesetih članov BSG med strokovnjaki, ki jih zaposluje in plačuje bančni sektor, v nasprotju s tem, kar je trdil pritožnik, ni odstopal od zahtev iz člena 37(2) Uredbe, ki je število predstavnikov sektorja določil prav na deset članov.
40. Vendar tega ni mogoče trditi v zvezi z odločitvijo EBA, da imenuje samo enega predstavnika delavcev, čeprav je bilo, kot je navedeno zgoraj, za to kategorijo načeloma mogoče imenovati vsaj tri predstavnike. Čeprav uredba ne določa števila članov, ki jih je treba imenovati v to kategorijo, in ima zato EBA diskrecijsko pravico glede tega, koliko članov je treba predvideti, odločitev o omejitvi tega števila na samo enega odpira resna vprašanja. Čeprav Uredba ne določa posebnih številk za te kategorije, bi dejstvo, da so navedene brez razlikovanja, pomenilo, da je zakonodajalec menil, da je primerno, da te kategorije načeloma vključujejo podobno število članov. Poleg tega v zadevnih določbah Uredbe ni ničesar, kar bi kazalo na to, da bi bilo treba poleg desetih predstavnikov industrije in petih vrhunskih akademikov za katero koli od preostalih štirih kategorij zainteresiranih strani dati prednost vseevropskim ali velikim združenjem ali zvezam, s čimer bi se lahko raven zastopanosti za te kategorije omejila na samo enega člana. Glede na velikost in pomen sektorja finančnih storitev za evropsko gospodarstvo bi bil tak rezultat lahko v nasprotju z zahtevo iz uredbe, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost vseh zadevnih zainteresiranih strani.
41. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic seznanjena z dejstvom, da je EBA po začetku te preiskave v svojem mnenju sam priznal, da dejstvo, da je bil v BSG imenovan samo en predstavnik zaposlenih, vzbuja „utemeljene pomisleke“, zato ugotavlja, da odločitev EBA, da v BSG imenuje samo enega predstavnika zaposlenih, ni izpolnila zahteve iz člena 37(2) Uredbe, da se v največji možni meri zagotovi uravnotežena zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji, in je zato povzročila nepravilnost. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal kritično pripombo.
42. V zvezi s številom članov, predvidenim za kategorijo "akademiki", varuh človekovih pravic poudarja, da člen 37(2) določa, da je "najmanj pet njegovih članov neodvisnih vrhunskih akademikov". Uredba tako jasno dopušča možnost, da EBA imenuje več kot pet predstavnikov v tej kategoriji, če meni, da je to potrebno. Pritožnik ni pojasnil, zakaj je dejstvo, da se je EBA v tej zadevi odločil imenovati enega akademika več, kot je bilo predvidenih najmanj pet, v nasprotju z Uredbo. Zato v zvezi s tem ni mogoče ugotoviti nepravilnosti.
43. Kar zadeva zastopanje MSP, je pritožnik trdil, da je eden od predstavnikov, izbranih za to kategorijo, delal za veliko organizacijo („BUSINESSEUROPE“), ki ni zastopala le interesov MSP, ampak tudi interese bančnih združenj. EBA je pojasnil, da je to odločitev sprejel z obrazložitvijo, da je bilo ciljno število predstavnikov MSP določeno na tri in da so bile za to kategorijo prejete le tri veljavne vloge. EBA je zato menil, da ima pravico imenovati vse tri vložnike za predstavnike MSP.
44. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se organizacija „BUSINESSEUROPE“ opisuje kot organizacija, katere člani so „41 osrednjih industrijskih združenj in združenj delodajalcev iz 35 držav, ki sodelujejo pri doseganju rasti in konkurenčnosti v Evropi. BUSINESSEUROPE predstavlja mala, srednja in velika podjetja [6]. Pritožnik ni trdil, da bi dejstvo, da eden od treh predstavnikov MSP pripada organizaciji, ki zastopa tudi bančna združenja, oviralo zmožnost tega predstavnika, da ustrezno zastopa interese MSP v BSG. Položaj bi bil seveda lahko drugačen, če bi organ EBA prejel več kot tri veljavne vloge za kategorijo MSP. V tem primeru bi pričakovali, da bodo načeloma imeli prednost le predstavniki MSP, saj delodajalce in njihova združenja že ustrezno zastopa 10 članov kategorije "industrija". Ker pa so bile samo tri veljavne prijave za tri mesta, rezervirana za kategorijo MSP, varuhinja človekovih pravic meni, da ni mogoče sklepati, da je EBA s svojim ravnanjem prekoračil polje proste presoje. Zato varuh človekovih pravic v tej zadevi ne najde nobenega primera nepravilnosti.
C. Trditev, da je EBA sprejel napačno opredelitev različnih kategorij deležnikov iz Uredbe (EU) št. 1093/2010
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
45. Pritožnik je trdil, da je EBA sprejel napačno opredelitev različnih kategorij deležnikov iz Uredbe. V zvezi s tem je pritožnik navedel dva glavna argumenta. Prvič, v zvezi s kategorijo "potrošnikov" je trdila, da je bil eden od petih izbranih članov dejansko akademik, medtem ko je drugi delal za možganski trust ("Re-Define"). Zato ni mogoče trditi, da nobeden od teh dveh predstavnikov zastopa interese potrošnikov. Poleg tega so preostali trije predstavniki prihajali iz zelo majhnih potrošniških združenj iz "novih" držav članic, ki nimajo strokovnega znanja in virov večjih in bolj uveljavljenih potrošniških združenj "starih" držav članic.
46. Drugič, kar zadeva kategorijo "uporabnikov", je bilo pet predstavnikov, izbranih za to kategorijo, dejansko "ponudnikov", ne pa "uporabnikov" bančnih storitev, ki predstavljajo vplivne organizacije (tj. glavne bonitetne agencije in revizijske družbe), ki opravljajo storitve za bančni sektor. Po navedbah pritožnika se izraz „uporabniki“ nanaša na pojem potrošnikov finančnih storitev.
47. EBA je v repliki trdil, da lahko vložniki v svoji vlogi navedejo svoj interes za več kot eno od šestih kategorij deležnikov, EBA pa se mora za vsak primer posebej odločiti, v katero kategorijo bi bilo treba razvrstiti vsako vlogo. V zvezi s predstavnikom potrošnikov, ki je akademik, je EBA pojasnil, da je bil tudi član skupine uporabnikov finančnih storitev (FSUG)[7], ki se je ukvarjala tudi z vprašanji, povezanimi z varstvom potrošnikov in preglednostjo cen. Po navedbah EBA je imela zadevna oseba pomembne izkušnje z zastopanjem, pripravo mnenj in priporočil o pobudah, ki vplivajo na „uporabnike“ finančnih storitev, v preteklosti pa je bila tudi članica foruma strokovnjakov uporabnikov na področju finančnih storitev („FIN-USE“), v katerem so bila opredeljena ključna vprašanja, ki so vplivala na uporabnike finančnih storitev. V preteklosti je bil imenovan tudi za zastopanje interesov finančnih uporabnikov v prejšnjem „posvetovalnem odboru CEBS“[8]. Glede na njegov dragocen prispevek k prejšnjemu delu, ki ga je opravil CEBS, ga je EBA pozitivno ocenil in je bil zato imenovan za člana kategorije "potrošniki".
48. V zvezi s članom, ki je zastopal možganski trust „Re-define“, je EBA pojasnil, da je ta neodvisna, neprofitna mednarodna organizacija, ki je pred kratkim podpisala štiriletni okvirni sporazum z Evropskim parlamentom, da bi odboru ECON svetovala o zadevah, ki se nanašajo na regulacijo finančnih storitev in ekonomsko politiko, ter da je navedeni predstavnik obširno objavil članke in predloge o vprašanjih, povezanih s potrošniki.
49. V zvezi z opredelitvijo pojma „uporabniki“ je EBA trdil, da v Uredbi ni opredelitve pojma „uporabniki“, zato se je odločil sprejeti široko razlago tega pojma, da bi bil v BSG na splošno dosledno in uravnoteženo zastopan. Zato se je izraz „uporabniki“ razlagal tako, da vključuje vse možne subjekte, razen predstavnikov industrije, ki končnim uporabnikom omogočajo, da sprejmejo odločitev o finančnih/bančnih storitvah. Poleg tega je pojasnila, da je prejela le petnajst vlog, ki spadajo v to kategorijo, in da jih je le sedem jasno navedlo zastopanje interesov uporabnikov bančnih storitev.
50. Pritožnik je ugotovil, da Uredba vsebuje opredelitev pojma „uporabniki“, od katere EBA ne bi smel odstopati. V uvodni izjavi 48 je jasno navedeno, da bi morali biti v skupini poleg „potrošnikov“ predstavljeni tudi drugi mali uporabniki bančnih storitev. Zato bi morala biti vsaka organizacija, ki bankam zagotavlja plačljive storitve, vključena v kategorijo dejavnosti. Široka razlaga pojma „uporabniki“ s strani EBA je tako omogočila imenovanje več članov v BSG, ki so bili del panoge. Zato so v BSG prevladovali industrija in njeni dobavitelji.
Ocena varuha človekovih pravic
51. Dejstvo, da je bil eden od izbranih članov v kategoriji "potrošniki" dejansko akademik, drugi pa je delal za možganski trust, ne pomeni nujno, kot se zdi, da trdi pritožnik, da ta dva člana nista imela nobenega strokovnega znanja ali povezave z gibanjem potrošnikov. Biti akademik ali delati za možganski trust sam po sebi ne pomeni, da nekdo ne more zastopati potrošnikov ali se zavzemati za njihove pravice. Vendar varuh človekovih pravic meni, da je pomembno poudariti, da zgolj dejstvo, da je izbrani član, tako kot vsak drug član BSG, tudi potrošnik finančnih storitev, ne more biti ustrezna in veljavna utemeljitev za imenovanje tega člana v kategorijo "potrošnikov". V nasprotnem primeru bi lahko EBA, kot je trdil pritožnik, zlorabil izbirni postopek tako, da bi v kategorijo "potrošnikov" imenoval predstavnike industrije (ali v ta namen katere koli od drugih petih kategorij) zgolj zato, ker so slednji sami po sebi tudi potrošniki finančnih storitev. Zato varuhinja človekovih pravic meni, da je treba v vsakem primeru preučiti, ali je izbrani član dejansko sposoben delovati kot objektiven in predan predstavnik potrošnikov.
52. V zvezi s tem varuh človekovih pravic meni, da bi načeloma morala obstajati trdna domneva, da so kandidati, ki zastopajo potrošniške organizacije in/ali jasne interese potrošnikov, primernejši za imenovanje v kategorijo "potrošnikov" kot tisti, katerih glavno strokovno znanje in/ali poklicne izkušnje se nanašajo na druga področja. V obravnavani zadevi je EBA prepričljivo pojasnil razloge, iz katerih je v obravnavani zadevi menil, da se za zadevna člana (akademika in predstavnika možganskega trusta) glede na njune poklicne izkušnje na tem področju šteje, da imata zahtevane sposobnosti in izkušnje za zastopanje interesov potrošnikov. Pritožnik ni predložil nobenih konkretnih argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ti dve osebi ne moreta zastopati interesov potrošnikov finančnih storitev ali da nanju vplivajo ali bi lahko vplivali drugi nasprotujoči si interesi. Zato varuh človekovih pravic v zvezi s tem ne ugotavlja nepravilnosti. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da bi olajšala in dodatno izboljšala celoten izbirni postopek, če bi EBA v prihodnosti zahteval, da kandidati za BSG po možnosti navedejo le eno od šestih kategorij, za katere bi želeli, da se obravnavajo. Tako bi lahko prijave bolje ustrezale ciljni kategoriji, s čimer bi se dodatno zmanjšal verjeten obseg izzivov, s katerimi bi se EBA lahko soočil z imenovanjem kandidatov, katerih glavne kvalifikacije morda ne spadajo v zadevno kategorijo. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal dodatno pripombo v nadaljevanju.
53. V zvezi z opredelitvijo pojma „uporabniki bančnih storitev“ varuh ugotavlja, da so trije od petih članov, imenovanih v to kategorijo, predstavljali tri glavna računovodska in revizijska podjetja, en član je predstavljal Zvezo evropskih računovodij, peti član pa je predstavljal eno od najvišjih mednarodnih bonitetnih agencij. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da čeprav člen 37 Uredbe ne vsebuje opredelitve pojma „uporabniki“, je v uvodni izjavi 48 Uredbe navedeno, da BSG sestavljajo „kreditne in investicijske institucije Unije, ki predstavljajo različne modele in velikosti finančnih institucij in podjetij, po potrebi vključno z institucionalnimi vlagatelji in drugimi finančnimi institucijami, ki same uporabljajo finančne storitve; mala in srednja podjetja (MSP); sindikati; akademiki; potrošniki; in drugi mali uporabniki bančnih storitev“. Finančne institucije, ki uporabljajo finančne storitve, je zato treba vključiti v kategorijo "industrija". Poleg tega je jasno, da morajo biti "uporabniki", na katere se Uredba sklicuje kot na ločeno kategorijo, mali uporabniki finančnih/bančnih storitev. Ker so potrošniki, ki so „končni“ ali „končni“ uporabniki bančnih storitev, v Uredbi navedeni kot ločena kategorija, bi bilo mogoče trditi, da izraz „uporabniki“ zajema tiste male uporabnike, ki se nahajajo med ponudniki finančnih in bančnih storitev ter potrošniki.
54. Vendar varuh človekovih pravic ne glede na to, kakšna bi morala biti natančna opredelitev malih uporabnikov bančnih storitev za namene uporabe Uredbe, meni, da glede na uvodno izjavo 48 pristopa, ki ga je v tem primeru uporabil EBA in ki vključuje imenovanje predstavnikov subjektov, ki očitno niso bili mali uporabniki storitev, ki jih zagotavlja finančni/bančni sektor, temveč ponudniki storitev slednjemu (računovodska in revizijska podjetja, bonitetne agencije), v kategorijo "uporabnikov", ni mogoče šteti za skladnega z Uredbo. Prav tako v besedilu uredbe ni ničesar, kar bi lahko podprlo pristop EBA, da se v to kategorijo vključijo subjekti, ki potrošnikom preprosto omogočajo sprejemanje odločitev o finančnih/bančnih storitvah. Tak pristop bi teoretično lahko zajemal široko paleto poklicev, ki ne vključujejo le računovodij in bonitetnih agencij, temveč tudi odvetnike, finančne svetovalce, predstavnike medijev in tiska, primerjalne spletne strani in na splošno vse poklice ali subjekte, ki neposredno ali posredno omogočajo ali vplivajo na odločitve potrošnikov o finančnih in bančnih zadevah. Čeprav bi izraz "uporabniki" lahko zajemal subjekte, ki bi zaradi svojega strokovnega znanja in izkušenj z delovanjem in mehaniko finančnega in bančnega sektorja lahko pozitivno prispevali k BSG, ni sprejemljivo, da bi bili v to kategorijo vključeni pridobitni ponudniki plačanih storitev za finančni in bančni sektor. Takšni subjekti bi se verjetno dojemali kot subjekti, ki zastopajo poslovne interese, in ne kot subjekti širše kategorije „uporabnikov“. Po mnenju varuha človekovih pravic bi se v uredbi, če bi zakonodajalec Unije dejansko nameraval vključiti predstavnike takih poklicev v BSG, uporabljal izraz, ki ni „uporabniki bančnih storitev“. Zato je organ EBA s tem, da iz kategorije „uporabniki“ ni izključil aplikacij subjektov, ki so nedvomno ponudniki plačljivih storitev za finančni sektor in ne uporabniki njegovih storitev, storil primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal kritično pripombo.
D. Trditve pritožnika
Trditve pritožnika
55. Pritožnik je trdil, da (i) bi moral EBA čim prej ponovno preučiti sestavo usmerjevalne skupine za bančni nadzor, v vsakem primeru pa ne bi smel čakati na podaljšanje članstva, predvideno za leto 2013. Trdila je tudi, da (ii) bi moral EBA na svojem spletnem mestu objaviti življenjepise izbranih članov ter podrobne informacije o izbirnih merilih in izbirnem postopku, s katerim je bil izbran vsak kandidat.
56. EBA je v svojem mnenju navedel, da je bil izbirni postopek izveden v dobri veri in po njegovih najboljših zmožnostih. Kakršna koli verjetna ponovna preučitev sestave BSG bi bila zelo zamudna in bi vplivala na pričakovani prispevek zainteresiranih strani k načrtovanim ciljem EBA za leto 2012. Vendar bi bil EBA več kot pripravljen upoštevati predloge in priporočila varuhinje človekovih pravic v zvezi z naslednjim ponovnim imenovanjem članov usmerjevalne skupine za Baltsko morje leta 2013.
57. Organ EBA je tudi potrdil, da je že objavil življenjepise izbranih članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor in da so na voljo na njegovem spletnem mestu. EBA je v zvezi z merili za izbor navedel, da se je oprl na zahteve iz člena 37 Uredbe in ustreznih uvodnih izjav. Pojasnila je tudi, da so bila splošna merila in merila za posamezne kategorije sprejeta na seji upravnega odbora EBA februarja 2011 in nato uporabljena za pripravo predlaganega seznama zainteresiranih strani, ki je bil predložen na seji odbora nadzornikov EBA marca 2011.
Ocena varuha človekovih pravic
58. Varuhinja človekovih pravic meni, da ponovna preučitev sestave interesne skupine, ki je bila ustanovljena v začetku leta 2011, na tej stopnji ne bi bila koristna, saj se bo mandat članov kmalu iztekel, v vsakem primeru pa bo treba do konca tega leta izvesti nov izbirni postopek za člane interesne skupine. Prve trditve torej ni mogoče sprejeti. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic pozdravlja zavezo EBA, da bo upošteval morebitne predloge in priporočila varuhinje človekovih pravic v tej preiskavi za namene imenovanja članov naslednje usmerjevalne skupine za bančni nadzor.
59. Kar zadeva pritožnikovo trditev, da bi bilo treba življenjepise članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor objaviti na spletišču organa EBA, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je organ EBA to trditev že izpolnil in da so bili vsi življenjepisi članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor zdaj objavljeni na spletišču organa EBA. V zvezi z nadaljnjo trditvijo, da EBA objavlja tudi podrobne informacije o uporabljenih izbirnih merilih in postopku izbire vsakega kandidata, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je EBA 18. marca 2011 izdal sporočilo za javnost, v katerem je navedel informacije o imenih novo imenovanih članov BSG, institucijah, ki jih je vsaka od njih zastopala, njihovem državljanstvu in kategoriji, v katero so bili izbrani. Poleg tega je EBA sprejel posebna pravila o dostopu do dokumentov, ki uveljavljajo člen 72 Uredbe [9] in tako tretjim osebam omogočajo, da zaprosijo za dostop do dokumentov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na izbirni postopek, ki bi lahko bili javno dostopni [10] Zdi se, da pritožnik te možnosti ni izkoristil. V teh okoliščinah varuhinja ni prepričana, da bi moral EBA objaviti podrobne informacije o uporabljenih izbirnih merilih in postopku izbire vsakega kandidata, kot je zahteval pritožnik. Glede na navedeno bi po mnenju varuhinje človekovih pravic dodatno izboljšali splošno preglednost izbirnega postopka in okrepili zaupanje državljanov v splošno skladnost EBA s členom 37 Uredbe, če bi EBA po imenovanju članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor objavil smiselne informacije, ki bi lahko pokazale, kako je EBA glede na različne prejete vloge izpolnil zahtevo po zagotavljanju uravnotežene zastopanosti vseh različnih kategorij zadevnih deležnikov in kako je pri tem zagotovil tudi „v največji možni meri [...] ustrezno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost glede na spol ter zastopanost deležnikov po vsej Uniji“. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju podal še eno pripombo.
E. Sklepi
60. Kot so pokazale zgoraj navedene ugotovitve varuhinje človekovih pravic, so bile v izbirnem postopku, ki ga je organ EBA izvedel za sestavo različnih kategorij BSG, ugotovljene številne pomanjkljivosti v zvezi s sestavo kategorij „industrija“, „potrošniki“, „predstavniki zaposlenih“ in „uporabniki“, kar je povzročilo ustrezno število primerov nepravilnosti.
61. Zato varuhinja človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi zadevo z naslednjimi kritičnimi pripombami:
1. Z uporabo zahteve iz člena 37(3) Uredbe, da se v največji možni meri zagotovi „ustrezna geografska uravnoteženost in uravnotežena zastopanost spolov ter zastopanost zainteresiranih strani po vsej Uniji“le glede sestave BSG kot celote in ne tudi znotraj vsake kategorije članstva, je EBA storil primer nepravilnosti.
2. Organ EBA z imenovanjem samo enega predstavnika zaposlenih v bančno usmerjevalno skupino ni izpolnil zahteve iz člena 37(2) Uredbe, da se v največji možni meri zagotovi uravnotežena zastopanost deležnikov po vsej Uniji, in je zato storil primer nepravilnosti.
3. Organ EBA je s tem, da je v kategorijo „uporabnikov“ vključil vloge predstavnikov subjektov, ki očitno niso mali uporabniki storitev, ki jih zagotavlja finančni/bančni sektor, temveč ponudniki plačljivih storitev slednjemu, storil še en primer nepravilnosti.
V zvezi z drugimi vidiki pritožnikovih trditev ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Pritožnik in EBA bosta obveščena o tej odločitvi.
Dodatne opombe
1. Pri prihodnjih izbirah članov usmerjevalne skupine za bančni nadzor bi bilo priporočljivo, da se EBA izogne tveganju, da bi bila ena ali več držav članic prekomerno zastopanih.
2. EBA bi lahko prihodnje razpise za prijavo interesa za članstvo v BSG objavil ne le na svojem spletnem mestu, temveč tudi v specializiranem finančnem tisku, in na splošno uporabil vse druge komunikacijske kanale, ki bi lahko povečali ozaveščenost in zanimanje kandidatk.
3. Postopek izbire bi se olajšal in dodatno izboljšal, če bi EBA od prihodnjih prosilcev zahteval, da navedejo le eno od šestih kategorij, za katere bi želeli, da se obravnavajo.
Med preiskavo, zlasti ob pregledu dokumentov (glej odstavek 13 zgoraj), so potekale neformalne in konstruktivne razprave med EBA in službami varuha človekovih pravic. Med temi razpravami je EBA izrazil pripravljenost, da spremeni svoj pristop za drugi krog izbora. Kot je bilo že navedeno, je EBA 23. oktobra 2013 napovedal novo sestavo usmerjevalne skupine za bančni nadzor. Čeprav se ta sklep nanaša le na prvi izbirni postopek, ki je potekal marca 2011, varuh človekovih pravic poziva EBA, naj v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi zgoraj navedenih kritičnih in dodatnih pripomb pojasni, kako je spremenil svoj pristop med drugim izbirnim postopkom, da bi upošteval morebitne izkušnje, pridobljene med preiskavo varuha človekovih pravic.
Emily O'Reilly
V Strasbourgu, 7. novembra 2013
[1] UL L 331, str. 12.
[2] http://www.uniglobalunion.org/Apps/uni.nsf/pages/about_euEn
[3] http://www.eba.europa.eu/cebs/media/Publications/Other%20Publications/Others/2010/BSG%20call%20for%20expression%20of%20interest/Complete-call-text.pdf">http://www.eba.europa.eu/cebs/media/Publications/Other%20Publications/Others/2010/BSG%20call%20for%20expression%20of%20interest/Complete-call-text.pdf
[4] http://www.eba.europa.eu/-/the-eba-establishes-its-banking-stakeholder-group
[5] http://www.eba.europa.eu/Aboutus/Organisation/Banking-Stakeholder-Group/Members.aspx.
[6] http://www.businesseurope.eu/content/default.asp?PageID=600
[7] Evropska komisija je leta 2010 ustanovila skupino uporabnikov finančnih storitev (FSUG). Skupina je prevzela naloge dveh prejšnjih skupin, Foruma strokovnjakov uporabnikov na področju finančnih storitev (FIN-USE) in Skupine potrošnikov finančnih storitev (FSCG).
[8] Odbor evropskih bančnih nadzornikov (CEBS). 1. januarja 2011 je bil ustanovljen Evropski bančni organ, ki je prevzel sedanje naloge in odgovornosti Odbora evropskih bančnih nadzornikov.
[9] V skladu s členom 72(2) Uredbe „upravni odbor do 31. maja 2011 sprejme praktične ukrepe za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001“.
[10] http://www.eba.europa.eu/documents/10180/16082/EBA-DC-036-Decision-on-Access-to-Documents-FINAL_1.pdf/c7c7ff83-14b5-4a97-a6e8-c63aafe9027e