Strasbourg, 4. aprila 2007

Spoštovani gospod X,

24. januarja 2006 ste , v imenu C ("pritožnik") pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z obravnavo pritožnikovih zahtevkov za dostop do dokumentov s strani Evropske komisije v okviru postopka pregleda aktivne snovi S v skladu z Direktivo 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) ("Direktiva 91/414/EGS"). Kot ste zahtevali, je bila vaša pritožba obravnavana zaupno.

Dne 14. marca 2006 sem vašo pritožbo posredoval Komisiji in jo prosil za mnenje.

Komisija je z dopisoma z dne 19. maja 2006 in 23. junija 2006 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev mnenja o vaši pritožbi in svoje mnenje poslala 22. avgusta 2006.

Dne 8. septembra 2006 sem vam posredoval mnenje Komisije in vas pozval, da predložite svoje pripombe. Svoje pripombe ste poslali 25. septembra 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

C ("pritožnik") je kot proizvajalec aktivne snovi S v okviru postopka pregleda obstoječih aktivnih snovi v skladu s členom 8(2) Direktive 91/414/EGS obvestil Komisijo o svoji želji, da Komisija to aktivno snov vključi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS [2].

Z dopisom z dne 4. avgusta 2005 je Komisija obvestila pritožnika, da razmišlja o nevključitvi S v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, ker se ne zdi mogoče sklepati, da bi fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo S, pod predvidenimi pogoji uporabe izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS (3). V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na tri problematična področja: (i) potencial S za endokrine motnje; (ii) tveganje za ptice in sesalce; in (iii) tveganje za vodne organizme. Vendar je Komisija pritožnika pozvala, naj do 15. septembra 2005 predloži pripombe o teh treh problematičnih področjih, preden bo predlog odločbe Komisije o S dokončno oblikovan. Komisija je pritožniku zagotovila, da bodo njeni argumenti skrbno preučeni.

Z dopisom z dne 19. avgusta 2005 je pritožnik od Komisije zahteval, da navede natančne razloge za sklepe v zvezi z možnimi tveganji S, da bi pritožnik lahko podal znanstvene pripombe o vsakem od treh področij, ki zadevajo Komisijo. Pritožnik je zahteval tudi dostop do podrobnih ocen tveganja strokovnjakov iz držav članic v zvezi s tremi problematičnimi področji. Nazadnje je pritožnik vprašal, ali obstaja "osnutek poročila o pregledu aktivne snovi [S]" (v nadaljnjem besedilu: osnutek poročila o pregledu)(4), ki ga je dokončno oblikoval "Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali" (v nadaljnjem besedilu: Stalni odbor). Če je osnutek poročila o pregledu obstajal, je pritožnik zahteval njegovo kopijo. Do datuma, ko je bila ta pritožba predložena Evropskemu varuhu človekovih pravic, Komisija ni odgovorila na pritožnikovo zahtevo z dne 19. avgusta 2005.

Z dopisom z dne 13. septembra 2005 je pritožnik ponovil svojo zahtevo z dne 19. avgusta 2005 in predložil predhodne pripombe na zgoraj navedena tri področja.

Z dopisom z dne 27. septembra 2005 je pritožnik zahteval dostop do upravnega spisa Komisije v zvezi z naslednjimi dokumenti:

1. zapisnik sestanka Stalnega odbora z dne 22. in 23. septembra 2005 ter vsi drugi dokumenti, ki jih je pripravila, prejela, razposlala in/ali drugače uporabila Komisija v zvezi s tem sestankom in ki se nanašajo na pregled S v skladu z Direktivo 91/414/EGS; in
2. Vsi drugi dokumenti, ki jih ima Komisija in so nastali, prejeti, razposlani in/ali kako drugače uporabljeni s strani Komisije v zvezi z zgoraj navedenim sestankom ter se nanašajo na pregled S v skladu z Direktivo 91/414/EGS.

Komisija je z elektronsko pošto z dne 28. septembra 2005 potrdila prejem pritožnikove zahteve za dostop do dokumentov z dne 27. septembra 2005 in obljubila odgovor na to zahtevo v 15 delovnih dneh.

Komisija je z dopisom z dne 20. oktobra 2005 zavrnila zahtevi pritožnika z dne 13. septembra 2005 in 27. septembra 2005 „skoraj v celoti“(5) na podlagi prvega pododstavka člena 4(3) Uredbe 1049/2001. Komisija je pojasnila, da bi razkritje dokumentov, ki jih zahteva pritožnik, tj. dokumentov Komisije in dokumentov, ki izvirajo iz držav članic, resno ogrozilo tekoči postopek odločanja v zvezi s S. Predloženi so bili le dnevni redi sestanka delovne skupine za zakonodajo stalnega odbora 22. in 23. septembra 2005. Vendar so bila imena preučenih snovi prikrita, da bi se zaščitili poslovni interesi zadevnih družb. Komisija je pritožnika tudi obvestila, da bo „glede na omejene vire služb Komisije vsako dodatno delo, ki osebje odvrača od prednostne dejavnosti upravljanja programa pregledovanja, očitno povzročilo zamude v postopku odločanja.“ V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na Uredbo 1335/2005 (6), v skladu s katero se prehodno obdobje iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS izteče 31. decembra 2006. Zato bi morale države članice do navedenega datuma umakniti vsa fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo S, razen če Komisija do istega datuma ne sprejme odločitve o tej snovi.

Pritožnik je 8. novembra 2005 vložil potrdilno prošnjo v skladu s členom 7(2) Uredbe 1049/2001. Potrdilno prošnjo je mogoče povzeti, kot sledi:

1. Pritožnik je prosil Komisijo, naj odgovori na njegov dopis z dne 19. avgusta 2005, in ponovil zahtevo za dostop iz navedenega dopisa.

2. Pritožnik je ponovil svojo zahtevo za dostop z dopisom z dne 27. septembra 2005.

3. Pritožnik je trdil, da Komisija v svojem odgovoru z dne 20. oktobra 2005 ni navedla razlogov za zavrnitev njegove zahteve za dostop do dokumentov. Pritožnik je opozoril na naslednje:

(i) Komisija je zgolj navedla, da bi odobritev dostopa do dokumentov resno oslabila postopek odločanja.

(ii) Pritožnik si ni mogel predstavljati, kako bi lahko pritožnikovo poznavanje vsebine razprav, povezanih s pregledom družbe S, oslabilo postopek odločanja. Spraševala se je, ali Komisija namiguje, da njeni lastni zastopniki ali zastopniki držav članic ne delujejo na podlagi veljavnih pravnih določb, temveč na podlagi drugih elementov, kot so intervencije tretjih oseb.

(iii) Ker scenarij iz točke (ii) zgoraj ne more biti uradno stališče Komisije, je pritožnik menil, da Komisija ni navedla razlogov za zavrnitev pritožnikovih prošenj za dostop do dokumentov.

(iv) Poleg tega pritožnik ni imel niti pravice sodelovati na sestankih stalnega odbora niti pravice posegati v kakršno koli izmenjavo med državami članicami in Komisijo. Iz tega je sledilo, da razkritje tako s postopkovnega kot z vsebinskega vidika ne more oslabiti postopka odločanja.

4. V zvezi z dokumenti, ki se nanašajo na revizijski postopek in izvirajo iz držav članic, je pritožnik navedel, da bi bil upravičen do pridobitve takih dokumentov v skladu z večino nacionalne zakonodaje o prostem dostopu do dokumentov, zlasti na podlagi Direktive 2003/4/ES (7). Zato je Komisija napačno ocenila vlogo držav članic, ki ne morejo razumno pričakovati, da bodo njihova mnenja v postopku pregleda ostala zaupna.

5. Pritožnik je trdil, da je Komisija napačno uporabila člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001, in sicer:

(i) Komisija je izjemo, ki jo vsebuje, razlagala široko in ne restriktivno. Sodišča Skupnosti dosledno zagovarjajo restriktivno razlago izjeme, ki je določena v uvodni izjavi 6 Uredbe št. 1049/2001, v skladu s katero „bi bilo treba omogočiti širši dostop do dokumentov v primerih, ko institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji ...“

(ii) Komisija ni ocenila, ali obstaja prevladujoč javni interes za razkritje: po mnenju pritožnika je preglednost zakonodajnih ukrepov institucij Skupnosti takšen javni interes (pri tem se je pritožnik skliceval na posebno poročilo varuha človekovih pravic o pritožbi 2395/2003/GG (8)).

6. Pritožnik je trdil, da je Komisija napačno uporabila člen 4(4) Uredbe št. 1049/2001, ker ni ocenila, ali je potrebno posvetovanje z zadevnimi državami članicami.

7. Pritožnik je trdil, da je Komisija z zavrnitvijo njegovih zahtev za dostop do dokumentov kršila pritožnikovo pravico iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (9) do zaslišanja pred sprejetjem kakršnega koli posameznega ukrepa, ki bi negativno vplival nanj.

8. Glede točke Komisije o "omejenih virih v službah Komisije", zaradi katere "bo vsako dodatno delo, ki odvrača osebje od prednostne dejavnosti upravljanja programa pregledovanja, očitno povzročilo zamude v postopku odločanja", je pritožnik trdil, da je bil to poskus, ki je pomenil zlorabo pooblastil, da bi pritožnika odvrnili od uveljavljanja njegove pravice do vložitve potrdilne prošnje v skladu s členom 7(2) Uredbe 1049/2001.

Komisija je z elektronsko pošto z dne 11. novembra 2005 potrdila prejem potrdilne prošnje in se zavezala, da bo nanjo odgovorila v 15 delovnih dneh.

Komisija je z dopisom z dne 2. decembra 2005 pritožnika obvestila, da je v skladu s členom 8(2) Uredbe št. 1049/2001 rok za obravnavo potrdilne prošnje podaljšala za nadaljnjih 15 delovnih dni. Komisija je to podaljšanje utemeljila s tem, da še vedno ni mogla zbrati vseh elementov, potrebnih za ustrezno analizo potrdilne prošnje.

Z dopisom z dne 22. decembra 2005 je Komisija pritožnika obvestila, da končnega odgovora ne bo mogla predložiti niti v podaljšanem roku. Razlog za to je bilo dejstvo, da je Komisija skoraj istočasno prejela več prošenj za dostop do dokumentov v zvezi s spisi o pregledu za različne snovi. Poleg tega so bili dokumenti, ki jih je zahteval pritožnik, sestavljeni iz približno petsto strani z zelo tehnično vsebino in le omejeno število uslužbencev Komisije je imelo potrebno strokovno znanje, da jih je lahko pravilno ocenilo v zvezi z merili iz Uredbe 1049/2001. Komisija je zato pritožniku predlagala pravično rešitev v skladu s členom 6(3) Uredbe št. 1049/2001, in sicer da se pritožniku do konca januarja 2006 zagotovi končni odgovor.

Pritožnik je z dopisom z dne 23. decembra 2005 odgovoril, da po njegovem mnenju rešitev, ki jo je predlagala Komisija, ni poštena, in Komisijo pozval, naj do 16. januarja 2006 predloži končni odgovor na potrdilno prošnjo. Pritožnik je zlasti poudaril, da tehnična narava dokumenta ni element, ki bi upravičeval izjemo v skladu s členom 4 Uredbe 1049/2001. Poleg tega je pritožnik poudaril, da je z dopisom z dne 19. avgusta 2005 najprej zaprosil za dostop do dokumentov. Pritožnik je kot posebej zanimive opredelil tudi tri kategorije dokumentov, in sicer (i) osnutek zakonodajnega akta Komisije; (ii) različne različice osnutka poročila o pregledu; in (iii) dokumente iz različnih držav članic.

Komisija je v dopisu z dne 11. januarja 2006 ponovila svoj predlog z dne 22. decembra 2005 za pravično rešitev in poudarila, da posebne analize zahtevanih dokumentov ni bilo mogoče izvesti pred koncem januarja 2006.

Z dopisom z dne 13. januarja 2006 je pritožnik obvestil Komisijo, da ne more sprejeti predloga Komisije za pravično rešitev. Pritožnik je tudi navedel, da bi bil po njegovem mnenju prisiljen sprožiti sodni postopek, če mu Komisija najpozneje do 20. januarja 2006 ne bi odobrila dostopa do dokumentov, ki so zanj posebnega pomena.

Ker Komisija ni upoštevala zgoraj navedenega roka, je pritožnik 24. januarja 2006 vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic. V tem očitku je trdila, da je Komisija pri obravnavi njenih prošenj za dostop do dokumentov storila naslednje postopkovne in pravne napake:

1. napačna uporaba izjeme iz prvega pododstavka člena 4(3)(10) Uredbe 1049/2001;
2. napačna uporaba postopkovnih določb iz členov 4(4)(11), 6(3)(12), 7(2)(13) in 8(2)(14) Uredbe 1049/2001;
3. kršitev člena 253 Pogodbe ES (15) (ker ni navedla razlogov za zavrnitev pritožnikovih prošenj z dne 13. septembra 2005 in 27. septembra 2005);
4. kršitev prve alinee člena 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (16) (zavrnitev pritožnikovih prošenj z dne 13. septembra 2005 in 27. septembra 2005 ter neodgovor na njegovo prošnjo z dne 19. avgusta 2005); in
5. zloraba pooblastil (s poskusom odvračanja pritožnika od uveljavljanja pravice do vložitve potrdilne prošnje v skladu s členom 7(2) Uredbe 1049/2001).

Pritožnik je trdil, da bi mu morala Komisija odobriti dostop do dokumentov, kot je bilo zahtevano v prošnjah z dne 19. avgusta 2005, 13. septembra 2005 in 27. septembra 2005, ter ponovil v potrdilni prošnji z dne 8. novembra 2005.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Varuhinja človekovih pravic je pritožbo posredovala Komisiji in jo prosila za mnenje. Če povzamemo, je bilo mnenje Komisije naslednje:

Osnovne informacije

Komisija je najprej povzela dejstva, na katerih temelji ta očitek, in predložila nekaj dodatnih informacij o ozadju. Komisija je v povzetku navedla naslednje:

1. Trenutno je proučevala vključitev osmih fitofarmacevtskih snovi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Komisija meni, da se odločitev o vključitvi snovi sprejme z direktivo Komisije o spremembi Direktive 91/414/EGS, ob upoštevanju pozitivnega mnenja Stalnega odbora v skladu s postopkom "komitologije".
2. Osnutek direktive Komisije o spremembi Direktive 91/414/EGS je bil 3. marca 2006 predložen Stalnemu odboru. Vendar ni dobil potrebne večine glasov, stalni odbor pa ni podal mnenja. Zato je Komisija 13. junija 2006 Svetu predložila predlog.
3. Drugi proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev so hkrati s pritožnikom vložili podobne zahteve za dostop do dokumentov. Glede na to, da je pristojna enota v Generalnem direktoratu Komisije za zdravje in varstvo potrošnikov izvajala pregled osmih snovi, teh zahtev ni bilo mogoče obravnavati v rokih, predvidenih v Uredbi 1049/2001, ne da bi se delo enote popolnoma ustavilo.
4. Poleg tega je Komisija prejela zahtevek akcijske mreže za pesticide v zvezi z vsemi osmimi snovmi, ki se pregledujejo, vključno s S.
5. Ko je pritožnik vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic, Komisija še ni dokončala analize zahtevanih dokumentov, ni bil dosežen dogovor o pravični rešitvi in rok za odgovor Komisije se je iztekel. Tako je bila sprejeta implicitna odločitev o zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov. Medtem pa je Komisija dokončala analizo zahtevanih dokumentov.

Stališče Komisije o zahtevah za dostop

Ko je Komisija zaključila analizo zahtevanih dokumentov, je predložila seznam 25 dokumentov, za katere je ugotovila, da spadajo na področje uporabe pritožnikovih zahtev. Po mnenju Komisije seznam ne vključuje dokumentov, ki jih je pritožnik že predložil ali so mu bili poslani.

Poleg tega je Komisija predložila kopije dveh javno dostopnih dokumentov: (i) zapisnik seje Komisije, na kateri je bil sprejet predlog direktive Sveta (št. 24 na zgoraj navedenem seznamu), in (ii) predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 91/414/EGS (17) (št. 25 na zgoraj navedenem seznamu). Komisija je dodala, da bo po sprejetju direktive o spremembi Direktive 91/414/EGS osnutek direktive Komisije postal javno dostopen v skladu s členom 9(3) podrobnih pravil Komisije za uporabo Uredbe 1049/2001 (18). Komisija je tudi pojasnila, da Svet še ni sprejel odločitve o vključitvi S v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Če Svet ne bi sprejel predlagane direktive, bi se morala Komisija odločiti, ali bo S vključila v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

Komisija je nato navedla, da je treba glede na to, da postopek odločanja še ni končan, dostop do vseh preostalih dokumentov zavrniti na podlagi člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 (19), ker bi njihovo razkritje resno oslabilo ta postopek. Natančneje, razkritje teh dokumentov bi strokovnjake iz držav članic in službe Komisije izpostavilo zunanjemu pritisku. Pritožnik je imel interes za izid tekočih razprav o vključitvi S v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Razkritje pripravljalnih dokumentov in vsebine razprav v Stalnem odboru bi povzročilo tveganje aktivnega lobiranja članov tega odbora, da bi vplivali na končno odločitev.

Kljub temu je Komisija predložila pregled dokumentov, do katerih je zavrnila dostop, skupaj s kratkimi opisi:

1. Osnutka poročil o pregledu S (dokumenta št. 1 in 2), ki sta pripravljalna dokumenta za odločitev o tej vsebini.
2. Zapisniki sej delovne skupine Stalnega odbora za zakonodajo (dokumenti št. 6, 8, 9, 11 in 15), ki odražajo razprave med strokovnjaki iz držav članic ter razprave med temi strokovnjaki in predstavniki Komisije. Kljub temu so povzetki zapisnikov sej Stalnega odbora na voljo na spletni strani Europa (20), prav tako pa tudi povzetki zapisnikov seje z dne 3. marca 2006 oddelka „Genetsko [spremenjena] živila in krma ter okoljska tveganja“ navedenega odbora, na kateri je potekalo glasovanje o S (21).
3. Dva dokumenta (št. 12 in 13), ki ju je predložila Belgija, sta „utemeljena predloga“, da se Belgiji odobri daljše obdobje za uporabo S za nekatere pridelke v primeru njenega umika.
4. Opombe francoskih in italijanskih organov (dokumenta št. 4 in 5), v katerih so pojasnjena stališča teh držav članic v zvezi s tovrstnimi nevarnimi snovmi. Komisija je pojasnila svoje stališče glede dokumentov št. 4 in 5 ter svoje stališče glede dokumentov, ki jih je predložila Belgija in so navedeni v točki (iii) zgoraj. Komisija je poudarila, da ker je jasno, da člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001 v vsakem primeru preprečuje razkritje teh dokumentov, ni razloga za posvetovanje z zadevnimi državami članicami kot tretjimi osebami v smislu člena 4(4) Uredbe št. 1049/2001 (22).
5. Notranje opombe za komisarja Kyprianouja (dokumenti št. 7, 10 in 23), ki so informativni dokumenti, ki komisarja obveščajo o trenutnem stanju in odprtih vprašanjih v zvezi s pregledom Priloge I k Direktivi 91/414/EGS.
6. Mnenja, podana med posvetovanjem med službami (dokumenti št. 16 do 22), ki odražajo stališča različnih generalnih direktoratov glede predlaganega osnutka direktive. Poleg tega za dokument št. 21 (nasvet pravne službe Komisije) velja izjema iz druge alinee člena 4(2) Uredbe 1049/2001 (23), saj bi njegovo razkritje oslabilo varstvo pravnih nasvetov, kot je opredeljeno v sodni praksi sodišč Skupnosti (24).

Komisija je tudi navedla, da ker so dokumenti, do katerih je bil dostop zavrnjen, vsebovali le stališča, ki so jih izrazili predstavniki držav članic, ali stališča Komisije, zgoraj navedene izjeme niso zajemale nobenega dela. Poleg tega Komisija ne vidi prevladujočega javnega interesa za razkritje teh dokumentov, ker: (i) interes pritožnika je očitno zasebne narave; in (ii) interes za sprejetje odločitve o S brez zunanjega pritiska je očitno javni interes in ustrezno upošteva vse zadevne interese in zlasti javno zdravje.

Odgovor Komisije na trditve pritožnika

Po mnenju Komisije je mogoče pritožnikove trditve in trditve logično razvrstiti v tri kategorije:

1. uporabo izjeme iz prvega pododstavka člena 4(3) Uredbe 1049/2001 in domnevno kršitev člena 253 Pogodbe ES (obveznost obrazložitve);
2. postopkovne vidike in domnevno kršitev člena 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; in
3. domnevni poskusi, da bi pritožnika odvrnili od uveljavljanja njegove pravice do vložitve potrdilne prošnje.

Prvič, Komisija je obravnavala trditve v zvezi z obveznostjo obrazložitve. V zvezi s tem je Komisija zavzela stališče, da je bila ta skupina trditev ustrezno obravnavana v revidiranem stališču Komisije o pritožnikovih zahtevah za dostop. Komisija je dodala, da člen 253 Pogodbe ES določa splošno načelo, da morajo biti odločitve obrazložene, ne da bi to pomenilo dodatne obveznosti poleg tistih iz Uredbe 1049/2001.

Drugič, Komisija je obravnavala postopkovne vidike. V zvezi s tem je Komisija priznala, da je s tem, ko v 15 delovnih dneh ni odgovorila na pritožnikova dopisa z dne 19. avgusta 2005 in 13. septembra 2005, kršila svoj kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev (25) in s tem člen 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Komisija se je opravičila, ker navedenih dopisov ni pravilno obravnavala.

Poleg tega je Komisija priznala, da ni opredelila zahteve za dostop do ocen tveganja strokovnjakov držav članic in osnutka poročila o pregledu iz navedenih dopisov. Vendar je Komisija poudarila, da pritožnik ni vložil potrdilne prošnje v skladu s členom 7(2) Uredbe 1049/2001 (26).

Komisija je obžalovala, da potrdilne prošnje pritožnika z dne 8. novembra 2005 ni mogla obravnavati v rokih, določenih v Uredbi 1049/2001. Zavrnil pa je trditve v zvezi z uporabo členov 6(3)(27) in 8(2)(28) Uredbe št. 1049/2001. Komisija je menila, da je v okoliščinah obravnavane zadeve upravičeno podaljšala rok za obravnavo potrdilne prošnje. Komisija je tudi trdila, da je bila upravičena predlagati pravično rešitev, ko je ugotovila, da iz razlogov, pojasnjenih v njenem dopisu pritožniku z dne 22. decembra 2005, ne bo mogla dokončati analize zahtevanih dokumentov niti v podaljšanem roku.

Nazadnje je Komisija zavrnila trditev o zlorabi pooblastil s tem, da je pritožnika poskušala odvrniti od uveljavljanja pravice do vložitve potrdilne prošnje. Komisija je pojasnila, da je generalni direktor za zdravje in varstvo potrošnikov šele v končnih pripombah dopisa z dne 20. oktobra 2005, naslovljenega na pritožnika, poudaril, da so sredstva njegovih služb omejena in da je treba vzpostaviti ravnovesje med obravnavanjem zahtev za dostop in pregledom zadevnih snovi. Komisija je dodala, da je bil namen generalnega direktorja pojasniti težave njegovih služb pri obravnavi prošenj za dostop v rokih, določenih v Uredbi 1049/2001.

Pripombe pritožnika

Potem ko je pritožnik prejel mnenje Komisije in poziv varuha človekovih pravic k predložitvi pripomb, je varuha človekovih pravic obvestil, da sprejema pripombe Komisije v tej zadevi in v zvezi s tem ne želi podati nadaljnjih pripomb. Dodal je, da ceni institucijo evropskega varuha človekovih pravic in njegov pomemben prispevek k varovanju dobrega upravljanja v Evropski uniji.

ODLOČBA

1 Domnevna neustrezna obravnava zahtev za dostop do dokumentov

1.1 Dne 19. avgusta 2005, 13. septembra 2005 in 27. septembra 2005 je C ("pritožnik") vložil zahtevke za dostop do dokumentov v zvezi s pregledom aktivne snovi S v skladu z Direktivo 91/414/EGS. Pritožnik je 8. novembra 2005 vložil potrdilno prošnjo za dostop do zahtevanih dokumentov.

Pritožnik je v pritožbi Evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da je Komisija pri obravnavi njegovih prošenj za dostop do dokumentov storila naslednje postopkovne in pravne pomanjkljivosti:

1. napačna uporaba izjeme iz prvega pododstavka člena 4(3)(29) Uredbe 1049/2001;
2. napačna uporaba postopkovnih določb iz členov 4(4)(30), 6(3)(31), 7(2)(32) in 8(2)(33) Uredbe 1049/2001;
3. kršitev člena 253 Pogodbe ES (34) (ker ni navedla razlogov za zavrnitev pritožnikovih prošenj z dne 13. septembra 2005 in 27. septembra 2005);
4. kršitev prve alinee člena 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (35) (zavrnitev pritožnikovih prošenj z dne 13. septembra 2005 in 27. septembra 2005 ter neodgovor na njegovo prošnjo z dne 19. avgusta 2005); in
5. zloraba pooblastil (s poskusom odvračanja pritožnika od uveljavljanja pravice do vložitve potrdilne prošnje v skladu s členom 7(2) Uredbe 1049/2001).

Pritožnik je trdil, da bi mu morala Komisija odobriti dostop do zahtevanih dokumentov.

1.2 Komisija je v svojem mnenju zavzela stališče tako o zahtevah pritožnika za dostop kot o njegovih trditvah in trditvah.

1.3 Kar zadeva pritožnikove zahteve za dostop in s tem povezano trditev, je Komisija predložila kopije dveh javno dostopnih dokumentov. Poleg tega je Komisija pojasnila, da je treba glede na to, da postopek odločanja v zvezi s S še poteka, dostop do vseh preostalih dokumentov zavrniti na podlagi člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, saj bi njihovo razkritje resno oslabilo ta postopek. Kljub temu je Komisija predložila pregled dokumentov, do katerih je zavrnila dostop ., skupaj s kratkimi opisi. Komisija je pojasnila tudi, zakaj delno razkritje ni bilo mogoče in zakaj ni menila, da prevlada javni interes za razkritje zadevnih dokumentov. Nazadnje je Komisija ugotovila, da zgornja razlaga revidiranega stališča Komisije o prošnjah za dostop ustrezno obravnava trditve pritožnika v zvezi z uporabo izjeme iz prvega pododstavka člena 4(3) Uredbe 1049/2001 in v zvezi s kršitvijo obveznosti obrazložitve.

1.4 Kar zadeva postopkovne vidike, je Komisija priznala, da je s tem, ko ni odgovorila v 15 delovnih dneh na pritožnikova dopisa z dne 19. avgusta 2005 in 13. septembra 2005, kršila kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije in s tem člen 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Komisija se je opravičila, ker teh dopisov ni pravilno obravnavala.

Komisija je tudi priznala, da ni opredelila zahteve za dostop do ocen tveganja strokovnjakov držav članic in osnutka poročila o pregledu iz navedenih dopisov. Komisija je izrazila obžalovanje, da potrdilne prošnje pritožnika ni mogla obravnavati v rokih, določenih v Uredbi 1049/2001.

Vendar je Komisija zavzela stališče, da je bila upravičena podaljšati rok za obravnavo potrdilne prošnje pritožnika in predlagati pravično rešitev, ko je ugotovila, da analize zahtevanih dokumentov ne bo mogla dokončati niti v podaljšanem roku. Na podlagi tega je Komisija zavrnila trditve v zvezi z uporabo členov 6(3) in 8(2) Uredbe št. 1049/2001.

1.5 Nazadnje je Komisija komentirala svoja sklicevanja na omejene vire in potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med obravnavo prošenj za dostop in pregledom zadevnih snovi. Komisija je navedla, da si je generalni direktor za zdravje in varstvo potrošnikov pri podajanju teh pojasnil prizadeval pojasniti težave svojih služb pri obravnavi prošenj za dostop v rokih, določenih v Uredbi 1049/2001. Zato je Komisija zavrnila trditev o zlorabi pooblastil.

1.6 Pritožnik v svojih pripombah sprejema pojasnila Komisije in ne želi podati nadaljnjih pripomb.

2 Sklepna ugotovitev

Iz mnenja Komisije in pripomb pritožnika je razvidno, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve in s tem zadovoljila pritožnika. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 1991, L 230, str. 1.

(2) Člen 4 Direktive 91/414/EGS med drugim določa, da države članice zagotovijo, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne registrira, razen če so aktivne snovi tega sredstva navedene v Prilogi I k Direktivi 91/414/EGS in če so izpolnjeni pogoji iz navedene priloge.

V skladu s členom 4 Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 366, str. 10) "vsak proizvajalec, ki želi zagotoviti vključitev aktivne snovi iz Priloge I k tej direktivi ali njenih soli, estrov ali aminov v Prilogo I k tej direktivi, o tem obvesti Komisijo v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe."

(3) "Člen 5

1. Glede na trenutno znanstveno in tehnično znanje se aktivna snov vključi v Prilogo I za začetno obdobje največ 10 let, če se lahko pričakuje, da bodo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, izpolnjevala naslednje pogoje:

(a) njihovi ostanki, ki nastanejo pri nanašanju v skladu z dobro prakso varstva rastlin, nimajo nobenega škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali živali ali na podtalnico ali nobenega nesprejemljivega vpliva na okolje, navedeni ostanki, če so toksikološko ali okoljsko pomembni, pa se lahko merijo z metodami v splošni rabi;

(b) njihova uporaba, ki je posledica uporabe v skladu z dobro prakso varstva rastlin, nima nobenih škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali živali ali nobenega [ne]sprejemljivega vpliva na okolje, kot je določeno v členu 4(1)(b)(iv) in (v)."

(4) Pritožnik se je skliceval na drugo aktivno snov, za katero je po njegovem mnenju tako poročilo obstajalo.

(5) Kot je navedel pritožnik v svoji pritožbi varuhu človekovih pravic.

(6) Uredba Komisije (ES) št. 1335/2005 z dne 12. avgusta 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 2076/2002 in odločb 2002/928/ES, 2004/129/ES, 2004/140/ES, 2004/247/ES in 2005/303/ES glede časovnega obdobja iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS in nadaljnje uporabe nekaterih snovi, ki niso vključene v Prilogo I k navedeni direktivi (UL L 211, str. 6).

(7) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, str. 26).

(8) Posebno poročilo je sledilo osnutku priporočila, ki ga Svet Evropske unije ni sprejel. Pritožba se je nanašala na dejstvo, da so seje Sveta, ki deluje kot zakonodajni organ, javne le v obsegu, predvidenem v členih 8 in 9 Poslovnika Sveta z dne 22. julija 2002.

(9) UL 2000, C 364, str. 1.

Dostop do dokumenta, ki ga je institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija ni odločala, se zavrne, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.

(11) "V zvezi z dokumenti tretjih oseb se institucija posvetuje s tretjimi osebami, da bi ocenila, ali se lahko uporabi izjema iz odstavka 1 ali 2, razen če je jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne."

(12) "Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem neuradno posvetuje o primerni rešitvi."

V primeru popolne ali delne zavrnitve lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, naj ponovno preuči svoje stališče.

(14) "V izjemnih primerih, na primer v primeru prošnje, ki se nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko število dokumentov, se lahko rok [za obravnavo potrdilnih prošenj v 15 delovnih dneh od evidentiranja ] iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, če je prosilec o tem vnaprej obveščen in so navedeni podrobni razlogi."

(15) "Uredbe, direktive in sklepi, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter takšni akti, ki jih sprejmeta Svet ali Komisija, morajo biti obrazloženi in se morajo nanašati na vse predloge ali mnenja, ki jih je treba pridobiti v skladu s to pogodbo."

(16) "Ta pravica [do dobrega upravljanja] vključuje:

- pravica vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene (…)".

(17) [].

(18) Odločba Komisije z dne 5. decembra 2001, UL L 345, str. 94.

Dostop do dokumenta, ki ga je institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija ni odločala, se zavrne, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.

(20) Povzetek evidenc oddelka Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali (SCFCAH): Fitofarmacevtski izdelki so na voljo na spletišču GD za zdravje in varstvo potrošnikov (http://ec.europa.eu/food/committees/regulatory/scfcah/phytopharmaceuticals/index_en.htm).

(21) Povzetek zapisnika 9. sestanka (3. marca 2006) Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, sekcija GM Hrana in oglje; Krma in okoljsko tveganje, sekcija Fitofarmacevtski izdelki, je na voljo na spletni strani GD za zdravje in varstvo potrošnikov ( http://ec.europa.eu/food/committees/regulatory/scfcah/modif_genet/summary08_en.pdf).

(22) "V zvezi z dokumenti tretjih oseb se institucija posvetuje s tretjimi osebami, da bi ocenila, ali se lahko uporabi izjema iz odstavka 1 ali 2, razen če je jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne."

(23) "Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo:

- (…)

sodni postopki in pravno svetovanje,

- (…)

razen če prevlada javni interes za razkritje.“

(24) Zadeva T-84/03, Turco proti Komisiji, Recueil 2004, str.

(25) Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske komisije v odnosih z javnostjo, UL 2000, L 267, str. 64.

V primeru popolne ali delne zavrnitve lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, naj ponovno preuči svoje stališče.

(27) "Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem neuradno posvetuje o primerni rešitvi."

(28) "V izjemnih primerih, na primer v primeru prošnje, ki se nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko število dokumentov, se lahko rok [za obravnavo potrdilnih prošenj v 15 delovnih dneh od evidentiranja] iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, če je prosilec o tem vnaprej obveščen in so navedeni podrobni razlogi."

Dostop do dokumenta, ki ga je institucija pripravila ali prejela za notranjo rabo in se nanaša na zadevo, o kateri institucija ni odločala, se zavrne, če bi razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucije, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.

(30) "V zvezi z dokumenti tretjih oseb se institucija posvetuje s tretjimi osebami, da bi ocenila, ali se lahko uporabi izjema iz odstavka 1 ali 2, razen če je jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne."

(31) "Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem neuradno posvetuje o primerni rešitvi."

V primeru popolne ali delne zavrnitve lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, naj ponovno preuči svoje stališče.

(33) "V izjemnih primerih, na primer v primeru prošnje, ki se nanaša na zelo dolg dokument ali na zelo veliko število dokumentov, se lahko rok [za obravnavo potrdilnih prošenj v 15 delovnih dneh od evidentiranja ] iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, če je prosilec o tem vnaprej obveščen in so navedeni podrobni razlogi."

(34) "Uredbe, direktive in sklepi, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter takšni akti, ki jih sprejmeta Svet ali Komisija, vsebujejo razloge, na katerih temeljijo, in se sklicujejo na vse predloge ali mnenja, ki jih je bilo treba pridobiti v skladu s to pogodbo."

(35) "Ta pravica [do dobrega upravljanja] vključuje:

pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene; (…)