Evropska varuhinja človekovih pravic Teresa Anjinho je začela preiskavo, da bi preučila, kako Evropska komisija zagotavlja, da njeni sestanki z deležniki o „preverjanju resničnosti“ upoštevajo zahteve glede preglednosti pri odločanju.

Preverjanje resničnosti je novo posvetovalno orodje, v okviru katerega Komisija zbira informacije neposredno od deležnikov, ki jih je sama opredelila, da bi se seznanila z morebitnimi ovirami, s katerimi se srečujejo pri izvajanju pravil EU.   

Komisija navaja, da so preverjanja dejanskega stanja namenjena zbiranju dejanskih informacij, podatkov ali strokovnega znanja, zato so izvzeta iz pravil o preglednosti, ki običajno urejajo sestanke med Komisijo in zastopniki interesov.

Pritožnik, organizacija civilne družbe, trdi, da morajo za vse faze odločanja EU veljati smiselni ukrepi za preglednost.

Kot prvi korak v preiskavi je varuhinja človekovih pravic Komisiji zastavila vrsto vprašanj v zvezi s preverjanjem dejanskega stanja.

Ti vključujejo način, kako zagotavlja, da taka srečanja ostanejo v okviru zbiranja dejanskih informacij in ne postanejo širša posvetovanja, za katera veljajo standardni ukrepi za preglednost, ki se uporabljajo za srečanja z lobisti.

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo tudi pozvala, naj predloži seznam vseh preverjanj dejanskega stanja, ki jih je izvedla v letih 2025 in 2026, ter informacije o tem, kako zagotavlja, da poslovni interesi ne prevladujejo v razpravah, in kako zagotavlja, da imajo organizacije civilne družbe pravočasen dostop do tega, o čemer se je razpravljalo na sestankih za preverjanje dejanskega stanja.  

 Komisijo je pozvala, naj odgovori do 18. septembra 2026.

Ozadje

Ukrepi za preglednost za sestanke med komisarji in zastopniki interesov ter za sestanke med višjimi uslužbenci Komisije in zastopniki interesov so določeni v dveh sklepih Komisije (2024/3081 in 2024/3082).

V členu 3 vsakega sklepa so določena izvzetja iz ukrepov za preglednost, pri čemer je navedeno, da sklep ne zajema „sestankov, organiziranih za predložitev pripomb: kot odgovor na neposredne in posebne zahteve Komisije, njenih predstavnikov ali osebja po dejanskih informacijah, podatkih ali strokovnem znanju.