FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Sklep o tem, kako Evropska centralna banka (ECB) obravnava primere „vrtljivih vrat“ (OI/1/2022/KR)

Evropski varuh človekovih pravic je pojav „vrtljivih vrat“, pri katerem se javni uslužbenci selijo v zasebni sektor, že dolgo opredelil kot pojav, ki lahko ob neustreznem upravljanju škoduje zaupanju javnosti.

Namen te preiskave na lastno pobudo je bil ugotoviti, kako Evropska centralna banka (ECB) obravnava pojav vrtljivih vrat svojih zaposlenih.

Glede na vlogo ECB pri zagotavljanju stabilnosti cen ter nadzoru finančnih in kreditnih institucij lahko vsaka selitev (nekdanjih) zaposlenih v ECB v zasebne finančne ali kreditne institucije, zlasti tiste, ki so pod nadzorom ECB, pomeni navzkrižje interesov in tveganje izgube ugleda ter povzroči zaskrbljenost javnosti.

V preiskavi varuhinje človekovih pravic je bil ocenjen en poseben primer, ki je vzbudil zaskrbljenost javnosti, pregledanih pa je bilo tudi 26 primerov prošenj zaposlenih za začetek opravljanja poklicnih dejavnosti, bodisi med neplačanim dopustom bodisi po zaključku dela v ECB. V vseh pregledanih dosjejih razen v enem so se zaposleni v ECB preselili v zasebni sektor, vključno s subjekti in bankami, ki so pod nadzorom ECB.

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da bi morala ECB uporabiti zanesljivejši pristop v zvezi s selitvijo (nekdanjega) srednjega in višjega osebja na delovna mesta v zasebnem sektorju, zlasti v finančnem sektorju.

Za odpravo pomanjkljivosti, ki so se pojavile v posameznem primeru in splošneje pri tem, kako se ECB spopada s tem izzivom, je varuhinja človekovih pravic predstavila vrsto predlogov o tem, kako lahko ECB okrepi svoja pravila, tudi v okviru tekoče revizije okvira poklicne etike ECB.

ECB bi morala zlasti razširiti obseg tistih zaposlenih, za katere veljajo strožje zahteve glede obveščanja in/ali mirovanja, ali se odločiti za splošno minimalno zahtevo za vse zaposlene, ki je podobna določbam kadrovskih predpisov EU v zvezi s poklicnimi dejavnostmi po prenehanju zaposlitve.

ECB bi morala tudi podaljšati prepoved lobiranja nekdanjih višjih uslužbencev ECB pri svojih nekdanjih sodelavcih s šestih mesecev na eno leto.

ECB bi morala še izboljšati svoje spremljanje skladnosti (nekdanjih) zaposlenih z njihovimi etičnimi obveznostmi in pogoji, ki jih je naložila ECB, na primer z objavo pogojev za odobritev pozaposlitvenih dejavnosti nekdanjih višjih zaposlenih, da se lahko opozori na domnevne kršitve.

Varuhinja človekovih pravic je nadalje predlagala, da ECB, kadar meni, da zahteva zaposlenega za začetek poklicne dejavnosti med neplačanim dopustom predstavlja tveganja, ki jih ni mogoče ustrezno ublažiti z omejitvami, ali kadar omejitev ni mogoče učinkovito spremljati ali izvrševati, take zahteve ne bi smela odobriti.

 

Ozadje

1. Javnost vse bolj pričakuje in zahteva, da javne institucije spoštujejo najvišje možne standarde etičnega ravnanja, preglednosti, legitimnosti in odgovornosti. Za denarne in finančne institucije je to postalo še posebej pomembno od finančne krize in vsesplošne zaskrbljenosti javnosti glede odnosa med finančno industrijo in regulatorji.

2. Od finančne krize je Evropska centralna banka (ECB) pridobila pomembne nadzorne pristojnosti za kreditne institucije. V zvezi s tem je izjemno pomembno, da ECB ne deluje le popolnoma neodvisno, temveč se tudi šteje, da deluje popolnoma neodvisno.

3. Ko javni uslužbenci zapustijo upravo, da bi se zaposlili v zasebnem sektorju, so opisani kot „vrtljiva vrata“. Čeprav imajo (nekdanji) uslužbenci temeljno pravico do dela po odhodu iz uprave EU, je treba to uravnotežiti s tveganji, ki jih lahko vsaka taka selitev pomeni za interese institucije EU in javni interes. Upoštevati je treba tudi, kako javnost takšne poteze dojema za ugled uprave EU.

4. Za reševanje izziva pojava vrtljivih vrat ima ECB posebna pravila, ki urejajo take selitve in so določena v Pravilih za zaposlene v ECB. Ti vključujejo okvir poklicne etike ECB [1]. V skladu z okvirom se morajo zaposleni v ECB v vseh pogajanjih o bodočih poklicnih dejavnostih obnašati pošteno in diskretno [2].

5. Kadar nameravajo zaposleni ob koncu zaposlitve začeti opravljati poklicno dejavnost in kadar bi lahko narava poklicne dolžnosti povzročila navzkrižje interesov, morajo o tem obvestiti Službo ECB za skladnost s predpisi in upravljanje. Nekatere kategorije osebja morajo glede na svoj položaj in naloge zagotoviti najkrajši odpovedni rok, ki traja od šest mesecev do dve leti pred načrtovanim odhodom. ECB za nekatere kategorije zaposlenih določa obvezna obdobja mirovanja.[3] Trajanje obdobja mirovanja je odvisno tudi od ranga in nalog zadevnega zaposlenega ter se giblje od treh mesecev do največ dveh let.

6. Če nameravajo uslužbenci med neplačanim dopustom začeti opravljati poklicno dejavnost (ki presega prostočasne dejavnosti), morajo pridobiti predhodno pisno dovoljenje kadrovske službe (GD HR). Take poklicne dejavnosti se lahko dovolijo le, če nikakor ne ovirajo opravljanja poklicnih dolžnosti zaposlenega do ECB in niso verjeten vir navzkrižja interesov. Pred izdajo takega dovoljenja se GD za človeške vire posvetuje s CGO, ki oceni vsako tveganje za navzkrižje interesov. Če CGO ugotovi tveganje navzkrižja interesov, mora opredeliti ukrepe za zmanjšanje tega tveganja in o teh ukrepih svetovati neposredno nadrejenemu. Uslužbence, ki so na neplačanem dopustu, še naprej zavezuje obveznost, da ne smejo ogroziti svoje strokovne neodvisnosti in nepristranskosti niti škoditi ugledu ECB [4].

7. Zaposleni v ECB morajo spoštovati pravila o zaupnosti informacij in zaprositi za dovoljenje za razkritje teh informacij znotraj ali zunaj ECB. Nekdanje uslužbence še naprej zavezuje dolžnost, da ne razkrijejo informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.[5] Kršitev teh obveznosti ima resne posledice.

Preiskava

8. Februarja 2022 se je ekonomist ECB zaposlil v banki v zasebnem sektorju, medtem ko je bil na neplačanem dopustu pri ECB. Zaradi zaskrbljenosti javnosti glede vloge ekonomista ECB v banki, vključno z medijskim poročilom o njegovih dejavnostih, ki naj bi bile neposredno povezane z njegovimi nalogami v ECB, je umaknil prošnjo za neplačani dopust in odstopil iz ECB.

9. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo na lastno pobudo o pojavu vrtljivih vrat v ECB.[6] Preiskava je obravnavala zlasti:

a) Kako je ECB obravnavala posebno prošnjo zaposlenega v ECB za dovoljenje za zaposlitev v banki v zasebnem sektorju med neplačanim dopustom.

b) Splošneje, kako je ECB obravnavala zahteve zaposlenih na srednji in višji ravni v ECB, da začnejo opravljati poklicne dejavnosti med neplačanim dopustom ali po odhodu iz ECB.

10. Med preiskavo je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic pregledala spis ECB o posameznem primeru in preučila podroben pregled informacij o začasnih ali stalnih selitvah drugih zaposlenih na srednji ali višji ravni v ECB v letih 2020 in 2021. Preiskovalna skupina se je sestala tudi z ustreznimi predstavniki ECB, da bi razpravljali o inšpekcijskem pregledu in drugih zadevah, ki izhajajo iz preiskave [7].

11. Na inšpekcijskem sestanku so predstavniki ECB navedli, da je ECB v postopku pregleda svojega okvira poklicne etike [8] in da bi bila vesela povratnih informacij varuhinje človekovih pravic v zvezi s tem. Preiskava je zato vključevala tudi oceno zadevnih pravil in možnosti za njihovo izboljšanje.

Kako je ECB obravnavala zahtevo svojih zaposlenih

Argumenti, ki jih je predstavila ECB

12. Zadeva se je nanašala na prošnjo ekonomista ECB za zaposlitev v banki zasebnega sektorja med neplačanim dopustom. V skladu z veljavnimi pravili morajo zaposleni v ECB pridobiti predhodno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki so poklicne narave ali kako drugače presegajo tisto, kar se lahko razumno šteje za prostočasno dejavnost. To dovoljenje se lahko izda za največ pet let [9]. Takšna dejavnost ne sme na noben način ovirati opravljanja poklicnih dolžnosti zaposlenega do ECB in ne sme biti verjeten vir navzkrižja interesov [10].

13. Ekonomist ECB je 12. oktobra 2021 pri generalnem direktoratu ECB za človeške vire zaprosil za dovoljenje. CGO je v okviru presoje, ali bi dopust povzročil navzkrižje interesov, ugotovil, da je bodoči delodajalec v obravnavani zadevi subjekt pod nadzorom ECB. CGO je sprva izrazil dvom o tem, ali bi bilo mogoče ali treba prošnjo odobriti, medtem ko je bil uslužbenec na neplačanem dopustu. Ker pa zaposleni ni sodeloval pri nadzornih dejavnostih v ECB, temveč je delal na strokovni ravni, ki je prispevala k posebnim raziskovalnim vidikom denarne politike, se dejstvo, da je bil delodajalec nadzorovani subjekt ECB, na koncu ni štelo za pomembno.

14. Pri ocenjevanju tveganja navzkrižja interesov je CGO upošteval naravo nalog zaposlenega pri ECB in predlagane prihodnje naloge, kot so navedene v zahtevi [11]. CGO je ugotovil, da zaposleni pri ECB nima nalog, ki bi bile neposredno povezane z bodočim delodajalcem, in da pri bodoči zaposlitvi ne bo imel tesnih strokovnih stikov z ECB. CGO je nadalje ugotovil, da za uslužbenca ni veljalo obdobje mirovanja, saj je bil njegov položaj pod vodstvenim položajem in ni bil vključen v nadzorno delo. Nazadnje, CGO se je posvetoval z neposredno vodjo uslužbenca, ki je ugodil prošnji uslužbenca za odobritev neplačanega dopusta.

15. Ker je zaposleni ECB vnaprej obvestil o svoji nameri, da bo začel opravljati poklicno dejavnost, je lahko ECB več kot tri mesece pred odhodom sprejela ukrepe za ublažitev vseh dejanskih ali morebitnih navzkrižij interesov. V začetku oktobra je nadrejeni zaposlenim odvzel pravice dostopa do informacij, povezanih z denarno politiko, da morebitnemu delodajalcu ne bi zagotovil konkurenčne prednosti. ECB je 22. oktobra 2022, preden je GD HR odobril zahtevo, preklicala njegov dostop do tajnih podatkov [12].

16. ECB je preučila tudi, ali obstaja tveganje zaznanega navzkrižja interesov, in ugotovila, da je bilo vsako tako tveganje zadostno zmanjšano, ker:

  • V finančnem sektorju bi bilo na splošno razumljivo, da bi ECB sprejela potrebne proaktivne blažilne ukrepe, kot je običajna praksa.
  • Za zaposlene v ECB veljajo stroge zahteve glede zaupnosti, katerih kršitev ima resne posledice.
  • Pravila za zaposlene v ECB, vključno z okvirom poklicne etike, so dostopna javnosti. 

17. Na podlagi teh elementov in v skladu s prejšnjimi odločitvami je CGO odločil, da ni tveganja za navzkrižje interesov.

18. Generalni direktorat ECB za človeške vire je prošnjo odobril, saj je menil, da bi bile izkušnje, ki bi jih zaposleni pridobil med opravljanjem dela, pomembne za ECB in da selitev ne bi vplivala na delo in operacije ECB.

19. Po izdaji dovoljenja je ECB izvedela, da se dejanske naloge zaposlenega razlikujejo od nalog, opisanih v prvotni prošnji. Glede na poročilo medijev in objavo v družbenih medijih zaposleni ne bi le dajali splošnih obetov za evropsko gospodarstvo, temveč tudi napoved za prihodnje odločitve o denarni politiki. To je pomenilo, da se bo natančneje ukvarjal s temami, ki bi neposredno spadale v pristojnost ECB.

20. Glede na to spremembo okoliščin je ECB zahtevala pojasnilo o naravi nalog, ki jih zaposleni v ECB opravljajo pri banki. Uslužbenec je 22. marca 2022 umaknil svojo zahtevo za neplačani dopust in odstopil iz ECB.

Ocena varuha človekovih pravic

21.  Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je ECB oprla na opis nameravanega delovnega mesta, ki ga je pripravil zaposleni, in ne na opis nalog, ki ga je pripravil bodoči delodajalec. CGO je uradni opis delovnega mesta od banke pridobil šele 8. marca 2022. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi uradni opis delovnega mesta, če bi bil predložen oktobra 2021, lahko razumno vplival na odločitev o odobritvi prošnje za neplačan dopust [13]. Varuhinja človekovih pravic bo ECB podala ustrezen predlog v nadaljevanju.

22. Pomisleki glede selitve zaposlenih v ECB v banko so bili 1. februarja 2022 izraženi na družbenih medijih. Nadaljnji pomisleki so bili javno izraženi 7. in 9. februarja 2022, potem ko je medijsko poročilo pokazalo, da je banka iz zasebnega sektorja strankam posredovala obvestilo o seji Sveta ECB 3. februarja 2022, ki ga je soavtoril zaposleni v ECB.

23. CGO je dejal, da se je s pomisleki, izraženimi v prvotni objavi v družbenih medijih, seznanil šele 1. marca 2022. Nato je 4. marca 2022 od banke zahtevala kopijo uradnega opisa delovnega mesta [14]. Varuhinja človekovih pravic meni, da je to povzročilo zamudo pri ponovni oceni narave dejavnosti uslužbenca v banki zasebnega sektorja med dopustom. Varuh človekovih pravic bo v nadaljevanju podal ustrezen predlog.

24. Varuhinja človekovih pravic priznava, da je ECB tri mesece pred selitvijo zaposlenega uporabila blažilne ukrepe, da bi zagotovila, da zaposleni ni imel dostopa do občutljivih informacij. ECB je nato ocenila tudi obvestilo, ki ga je zasebna banka poslala svojim strankam. To je storilo, da bi preverilo, ali uslužbenec ni kršil svojih obveznosti varovanja poslovne skrivnosti.

25. Vendar pa varuhinja človekovih pravic meni, da bi ECB lahko bolj proaktivno odpravila vse pomisleke glede tega, ali je bila selitev v skladu z njenimi etičnimi pravili. Čeprav se osebe z dostopom do notranjih informacij v finančnem sektorju na splošno morda zavedajo, kako ECB deluje, javnost morda tega ne razume. ECB bi lahko na primer takoj javno obravnavala:

  • pomislek, da so bile v obvestilu z dne 7. februarja uporabljene zaupne informacije; in
  • dejstvo, da je tri mesece pred odhodom uslužbenca uporabila blažilne ukrepe za obravnavanje tveganj nasprotja interesov.

Varuh človekovih pravic bo v nadaljevanju podal ustrezen predlog.

Primeri vrtljivih vrat v letih 2020 in 2021

Argumenti, ki jih je predstavila ECB

26. Pravica do dela je temeljna pravica in vsaka omejitev te pravice mora biti v skladu z načelom sorazmernosti. ECB zelo resno jemlje potrebo po obvladovanju nasprotij interesov, ki izhajajo iz pozaposlitvenih in poklicnih dejavnosti med neplačanim dopustom. Pri tem upošteva celoten spekter blažilnih ukrepov. Kadar opredeli tveganja, namerava sprejeti ukrepe, ki ta tveganja ustrezno zmanjšujejo in so sorazmerni. To lahko vključuje začasne prepovedi zasedbe novih delovnih mest.

27. ECB meni, da lahko zaposleni razvijejo svoje znanje in spretnosti tako, da nastopijo položaje zunaj ECB. ECB ne izključuje samodejno posebnih vrst poklicnih dejavnosti med neplačanim dopustom, temveč poskuša oceniti tveganja in podobne primere obravnavati enako. ECB pri ocenjevanju zahtev zaposlenih upošteva delovno dobo zaposlenega pri določanju pogojev ali blažilnih ukrepov, ki jih predlaga.

28. Pravila za zaposlene v ECB opisujejo vrste potencialnih delodajalcev za poklicne dejavnosti, ki jih opravljajo med neplačanim dopustom, in sicer: nacionalne centralne banke; nacionalne nadzorne organe v okviru enotnega mehanizma nadzora; institucije, organi, uradi ali agencije EU; druge mednarodne organizacije. Kadar GD HR meni, da so izkušnje, pridobljene na podlagi obdobja zaposlitve ali samozaposlitve, pomembne za ECB, lahko potencialni delodajalci vključujejo tudi: akademske ustanove; zasebni sektor; ali nacionalni javni sektor ali medvladne organizacije, ki niso navedene zgoraj [15].

29. V preiskavi varuhinje človekovih pravic je bilo obravnavanih 26 primerov zaposlenih v ECB, ki so po tem, ko so začasno (med neplačanim dopustom) ali trajno zapustili ECB, začeli opravljati poklicne dejavnosti [16].

30. Za leti 2020 in 2021 sta se dva od trinajstih primerov nanašala na zahtevke za odobritev poklicne dejavnosti v zasebnem sektorju med neplačanim dopustom, ki je vključeval uslužbence na srednjih položajih. Vse druge prošnje so se nanašale na dovoljenje za opravljanje poklicnih dejavnosti po izteku mandata, pri katerih so zaposleni za stalno zapustili ECB.

31. V devetih od trinajstih primerov v letu 2020 in osmih od trinajstih primerov v letu 2021 je moral zaposleni ECB obvestiti nekaj časa pred morebitnim datumom začetka. V vsakem od dveh pregledanih let je za en primer veljalo obvezno obdobje mirovanja, kar pomeni, da oseba tri mesece po odhodu iz ECB ni mogla prevzeti zadevnega položaja. Leta 2020 je za tri primere veljalo internalizirano obdobje mirovanja (ko so uslužbenci na primer izkoristili letni/starševski dopust ali bili prerazporejeni na nekritične naloge), leta 2021 pa jih ni bilo. V devetih primerih so bili v času, ko je bil uslužbenec še zaposlen, sprejeti blažilni ukrepi, na primer z odvzemom pravic dostopa do občutljivih informacij ali prerazporeditvijo na nekritične naloge. V treh od teh devetih primerov za uslužbenca ni veljalo obdobje mirovanja.

32. Velika večina prošenj zaposlenih za zasedbo novih delovnih mest je sporočena pravočasno, tako da lahko ECB obravnava morebitna tveganja in po potrebi sprejme blažilne ukrepe.[17] ECB si prizadeva o tem ozaveščati, tudi s seminarji in spletnim usposabljanjem.

33. ECB ne spremlja proaktivno izpolnjevanja pogojev, ki jih določi v sklepih o odobritvi zahtev za začetek opravljanja poklicnih dejavnosti. Vendar z zadevnimi uslužbenci spremlja, ali je seznanjena z domnevnimi kršitvami. Nekdanji uslužbenci morajo med veljavnim obdobjem mirovanja sporočiti, da nameravajo spremeniti svoj poklicni status.

Ocena varuha človekovih pravic

34. V vseh spisih, pregledanih v tej preiskavi, razen v enem, so se zaposleni v ECB (na različnih ravneh) začasno ali stalno preselili v zasebni sektor. To je vključevalo zasedbo delovnih mest v subjektih in bankah, ki so pod nadzorom ECB.

35. Pregledani primeri niso vključevali zaposlenih v ECB, ki so zaprosili za delo pri nacionalnem regulatorju ali nadzorniku, organu EU ali drugem javnem organu [18] Med letoma 2020 in 2021 so bili vsi štirje zaposleni, ki so zaprosili za neplačani dopust za začetek opravljanja poklicnih dejavnosti, napoteni v zasebni sektor. Poleg posameznega primera ekonomista, zajetega v tej preiskavi, so drugi primeri vključevali selitve k ponudniku podatkovnih in trgovalnih platform, družbi za finančno tehnologijo in veliki družbi za upravljanje naložb.

36. Zaposleni v ECB so lahko zaradi svojih stikov, strokovnega znanja in izkušenj privlačni za delodajalce v zasebnem sektorju, zlasti v finančnem sektorju. Da bi zmanjšala tveganja navzkrižja interesov, povezana s takšnimi selitvami, se je ECB močno zanašala na ukrepe, medtem ko so bili zaposleni še vedno zaposleni v ECB (na primer omejitev dostopa do nekaterih informacij ali prerazporeditve na nekritične dejavnosti). V letih 2020 in 2021 je za samo enega odhajajočega zaposlenega veljalo obvezno obdobje mirovanja po odhodu iz ECB.

37. CGO se v svoji oceni opira na časovni okvir obvestila zadevnega uslužbenca. Uslužbenci morajo CGO obvestiti, ko so razprave o predvidenih poklicnih dejavnostih v poznejši fazi, v vsakem primeru pa preden se odločijo, ali bodo sprejeli delovno mesto. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je ECB izdala razlagalne smernice za zaposlene o poklicnih dejavnostih po prenehanju službovanja. Te smernice za razlago vključujejo, da mora uslužbenec uslužbencu „ko se začnejo konkretna pogajanja o predvidenem dokumentu o poklicni dejavnosti, sporočiti morebitni interes bodočega delodajalca za zaposlitev uslužbenca, če bi to lahko povzročilo navzkrižje interesov“. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi se morala ta smernica o časovnem razporedu uradnih obvestil uporabljati za oba scenarija, ko se zaposleni v ECB začasno ali trajno preselijo iz ECB, in bi se morala odražati v pogojih okvira poklicne etike ECB.

38. Dejstvo, da se zaposleni v ECB, če se preselijo, preselijo predvsem v zasebni sektor, povečuje tveganje navzkrižja interesov. To povečano tveganje bi bilo treba upoštevati pri ocenjevanju vlog s strani vodstvenih delavcev ECB, CGO in GD HR. To bi lahko na primer vključevalo predlaganje dovolj dolgih obdobij mirovanja ali ukrepov za obravnavanje tveganj za ugled in dolžnost lojalnosti osebja na neplačanem dopustu. V zvezi s tem bi morala ECB zagotoviti, da so omejitve, ki jih uvaja, ustrezne ter da jih je mogoče spremljati in izvrševati. Kadar zahteva za začetek opravljanja dejavnosti predstavlja tveganja, ki jih ni mogoče ustrezno ublažiti z omejitvami, ali kadar omejitev ni mogoče učinkovito spremljati ali izvrševati, ECB zaposlenim ne bi smela dovoliti, da začnejo opravljati take dejavnosti med neplačanim dopustom. Varuh človekovih pravic bo v nadaljevanju podal ustrezen predlog.

Revizija okvira ECB za poklicno etiko

39. Okvir za poklicno etiko določa etične zahteve in obveznosti za zaposlene v ECB [19] ter se uporablja za vse zaposlene v ECB, vključno z napotenimi zaposlenimi in zaposlenimi za določen čas.[20] Okvir za poklicno etiko med drugim določa posebna pravila za zagotavljanje neodvisnosti zaposlenih v ECB v zvezi z nasprotji interesov [21], zunanjimi dejavnostmi [22] in omejitvami po prenehanju zaposlitve [23].

40. ECB se je leta 2014 posvetovala z varuhinjo človekovih pravic, ko je revidirala svoj okvir poklicne etike.[24] Varuhinja človekovih pravic je dejala, da mora ECB zagotoviti in dokazati, da njeni zaposleni opravljajo svoje naloge z najvišjo stopnjo strokovnosti in integritete, ter poudarila, da je treba posebno pozornost nameniti pravilom in politikam ECB na področju poklicne etike. Varuhinja človekovih pravic je izrazila tudi zaskrbljenost, da se obdobja mirovanja uporabljajo samo za delovna mesta v kreditnih institucijah pod nadzorom ECB, kadar je zaposleni neposredno vključen v nadzor tega subjekta ali neposrednega konkurenta. To bi lahko povzročilo, da bi se ti zaposleni lahko pridružili drugim subjektom zasebnega sektorja (kot so svetovalna podjetja) brez obdobja mirovanja.

41. ECB trenutno pregleduje svoj okvir poklicne etike [25], pregled pa naj bi bil končan leta 2023. V okviru te preiskave je ECB varuhinjo človekovih pravic pozvala, naj pripravi predloge za izboljšanje okvira poklicne etike ECB. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila to priložnost in daje predloge v zvezi s tistimi deli etičnega okvira, ki jih zajema ta preiskava.

42. Okvir poklicne etike upošteva različne vloge ECB, kar zadeva: (i) monetarno politiko in (ii) nadzorniške naloge.[26] Posebno pozornost namenja zagotavljanju neodvisnosti svojih zaposlenih in tistih, ki sodelujejo pri sprejemanju odločitev v zvezi z nadzorniškimi nalogami. V zvezi z odpovednim rokom in obdobjem mirovanja obstajajo različne zahteve, ki so odvisne od: (i) ali naloge posameznika vključujejo nadzor, (ii) njihovo vlogo ali razred v ECB in (iii) naravo bodočega delodajalca. Varuhinja človekovih pravic razume, da se je v skladu z obstoječim okvirom tem rokom mogoče odpovedati, jih skrajšati ali podaljšati, ne pa tudi naložiti [27].

43. Prehodna nadomestila [28] se lahko izplačajo nekdanjim zaposlenim, ki po prenehanju zaposlitve v ECB ne smejo začeti določene poklicne dejavnosti. Taka nadomestila se izplačajo, če nekdanji uslužbenci ne morejo najti ustrezne alternative in so zato brezposelni.

44. Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave ugotavlja, da za zaposlene, za katere veljajo kratka obdobja obveščanja in/ali mirovanja (glede na njihov razred ali naloge) ali jih sploh ni, kljub temu obstaja tveganje nasprotja interesov in/ali pomislekov glede ugleda, ko začasno ali trajno zapustijo ECB. ECB se lahko s temi zaposlenimi dogovori o prostovoljnih obdobjih mirovanja. ECB lahko tudi internalizira obdobje mirovanja, ko so zaposleni še vedno v ECB, ali sprejme druge blažilne ukrepe, na primer z odpravo pravic dostopa do nejavnih informacij ali s prerazporeditvijo zaposlenih na nekritične naloge. Vendar imajo ti ukrepi svoje omejitve. Na primer, ali je mogoče sprejeti ustrezne blažilne ukrepe, ko je zaposleni še vedno v službi ECB, je odvisno od časa obvestila.

45. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja tudi, da pravila ECB določajo krajše roke za morebitne prepovedi lobiranja nekdanjih sodelavcev, kot so določeni v členu 16 kadrovskih predpisov EU (šest mesecev za višje uslužbence ECB v primerjavi z enim letom za višje uslužbence, za katere veljajo kadrovski predpisi EU).[29] Čeprav se lahko narava dejavnosti lobiranja na ravni ECB razlikuje glede na njene posebne pristojnosti, varuhinja človekovih pravic meni, da bi morala ECB sprejeti preudarnejši pristop.

46. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi ECB lahko okrepila svoj okvir poklicne etike, in v nadaljevanju podaja ustrezne predloge ECB.

Sklepne ugotovitve

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjimi ugotovitvami:

ECB bi morala uporabiti zanesljivejši pristop v zvezi s selitvijo srednjih in višjih uslužbencev na delovna mesta v zasebnem sektorju, zlasti v finančnem sektorju, bodisi med neplačanim dopustom pri ECB bodisi ob njihovem odhodu ali upokojitvi.

Ker ECB trenutno pregleduje svoj okvir poklicne etike, varuhinja človekovih pravic preiskavo zaključi z ugotovitvijo, da na tej stopnji nadaljnje preiskave niso upravičene.

ECB bo o tej odločitvi obveščena.

Predlogi za izboljšanje

1. ECB bi morala zaposlene pozvati, naj morebitnemu delodajalcu predložijo uradni opis svojih nalog v svojih prošnjah za dostop do zunanje dejavnosti, medtem ko so na neplačanem dopustu ali kot pozaposlitvena dejavnost.

2. ECB bi morala pripraviti ukrepe za spremljanje skladnosti (nekdanjih) zaposlenih z njihovimi etičnimi obveznostmi in/ali pogoji, ki jih določi ECB.

3. ECB bi morala za vsak primer posebej oceniti, ali bi bilo proaktivno komuniciranje koristno, če bi bili pomisleki javno izraženi. 

4. Kadar ECB meni, da zahteva zaposlenega za začetek poklicne dejavnosti med neplačanim dopustom predstavlja tveganja, ki jih ni mogoče ustrezno ublažiti z omejitvami, ali kadar omejitev ni mogoče učinkovito spremljati ali izvrševati, take zahteve ne bi smela odobriti.

V okviru revizije okvira poklicne etike ECB bi morala ECB upoštevati:

5. Razširitev obsega uslužbencev, za katere veljajo strožje zahteve glede obveščanja in/ali mirovanja ali kako drugače uporabljajo splošno minimalno zahtevo za vse uslužbence, podobno določbam Kadrovskih predpisov v zvezi s poklicnimi dejavnostmi po prenehanju zaposlitve.

6. Prepoved nekdanjim višjim uslužbencem ECB, da lobirajo pri svojih nekdanjih sodelavcih, in navodilo sedanjim uslužbencem ECB, naj se izogibajo prednostni obravnavi nekdanjih sodelavcev, se je povečala na dvanajst mesecev.

7. Ali lahko zaposleni, ki so na dopustu, v duhu pravil poklicne etike ECB zasedejo delovna mesta v zasebnih podjetjih v finančnem sektorju? Če se bo praksa nadaljevala, bi morala ECB razmisliti, kako bi lahko bolje obvladovala tveganja nasprotja interesov in tveganja za ugled ECB ter dolžnost lojalnosti zaposlenih.

8. Pogojevanje odobritve poklicnih dejavnosti zaposlenih na dopustu ali nekdanjih zaposlenih s tem, da novi delodajalec objavi pogoje, ki jih je naložila ECB. Od nekdanjih zaposlenih in tistih, ki so na dopustu, bi bilo treba zahtevati vsaj, da svojega novega delodajalca obvestijo o blažilnih ukrepih v dovoljenju, ki ga je naložila ECB, ter o njihovi stalni dolžnosti, da ne razkrijejo informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

9. Objava pogojev za odobritev pozaposlitvenih dejavnosti nekdanjih višjih uslužbencev.

10. Uskladitev opredelitve nasprotja interesov v razdelku III okvira poklicne etike z drugimi deli pravnega okvira ECB. Trenutno se opredelitev v oddelku III ne nanaša na „dejanska“ nasprotja interesov, temveč le na možna in zaznana nasprotja.

 

Emily O'Reilly

Evropski varuh človekovih pravic

Strasbourg, 26. 2022

 

Priloga 1: Ustrezne določbe etičnega okvira

Osebje ECB – okvir poklicne etike

 

Zunanje dejavnosti

 

Naknadne poklicne dejavnosti

Pravilo

Uslužbenci pred začetkom opravljanja zunanje dejavnosti, ki je poklicne narave ali kako drugače presega to, kar se lahko razumno šteje za prostočasno dejavnost, pridobijo pisno dovoljenje.

Pravilo

Uslužbenci obvestijo CGO, če bi narava poklicne dejavnosti lahko povzročila navzkrižje interesov s poklicnimi dolžnostmi uslužbenca.

Postopek

DG-HR po posvetovanju (i) s CGO (ocena tveganja COI) in (ii) z ustreznimi neposredno nadrejenimi izda tako dovoljenje, če:

(a) zunanja dejavnost nikakor ne ovira opravljanja poklicnih dolžnosti zaposlenega do ECB in:

(b) ni verjeten vir navzkrižja interesov.

Postopek

Trenutno osebje (vse ravni):

CGO oceni, ali obstaja navzkrižje interesov.  Če obstaja, CGO obvesti odgovornega neposredno nadrejenega in mu svetuje v zvezi z ustreznimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ublažitev navzkrižja interesov, po potrebi vključno z razrešitvijo uslužbenca odgovornosti za zadevno zadevo.

Nekateri sedanji in nekdanji uslužbenci morajo pred sprejetjem kakršne koli poklicne dejavnosti obvestiti CGO (dolžina obdobja je odvisna od ranga in nalog).

Pogoji/pogoji

Pogoji:

V skladu z dovoljenjem + na podlagi informacij, predloženih na zahtevo uslužbenca.

Takšno dovoljenje se izda za največ pet let naenkrat.

Ravnanje zaposlenih ne sme ogroziti njihove strokovne neodvisnosti in nepristranskosti niti škoditi ugledu ECB.

Države članice: 

(i)

svoje naloge opravljajo vestno, pošteno in ne glede na lastne interese ali nacionalne interese;

(ii)

se izogiba situacijam, ki povzročajo ali bi lahko povzročile nasprotje interesov, vključno s tistimi, ki izhajajo iz poznejših poklicnih dejavnosti;

(iii)

spoštovati najvišje standarde poklicne etike ter delovati lojalno do Unije in ECB.

Zaposlene med dopustom v ECB še naprej zavezujejo te obveznosti.

Pogoji in določila:

Obvezna obdobja mirovanja za nekatere uslužbence, odvisno od njihovega položaja in nalog (največ dve leti), ki jih lahko Izvršilni odbor opusti, skrajša ali podaljša.

Uslužbenci se tudi po prenehanju opravljanja svojih nalog vzdržijo nepooblaščenega razkritja kakršnih koli informacij, ki so jih prejeli pri opravljanju svojih nalog, razen če so bile te informacije že objavljene.

 

Priloga 2: Časovnica posameznega primera

Datum

Ukrepi ECB

Ukrepi zaposlenega v ECB

Pred 12. oktobrom 2021

Neposredni vodja zaposlenega ga je odstranil iz informacijskega kroga, povezanega z denarno politiko.

Z vodstvom in GD za človeške vire je izmenjal mnenja o svoji nameri, da se zaposli v banki, medtem ko je na neplačanem dopustu.

12. oktober 2021

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (CGO) je začela ocenjevati zahtevo uslužbenca.

CGO je obvestil o svoji prošnji za dovoljenje za mobilnost, da bi se zaposlil v banki zasebnega sektorja, in prosil za njihov prispevek z etičnega vidika.

15. oktober 2021

CGO je člana osebja prosil za dodatne informacije.

Odgovorili so na zahtevo po dodatnih informacijah.

 

CGO je pozval uslužbenca k dodatnim pojasnilom. CGO je po prejemu pojasnil ugotovil, da zaposleni v ECB nima nobenih nalog, ki bi se nanašale na bodočega delodajalca, in da zaposleni na bodočem delovnem mestu ne bo imel nobenega stika z ECB.

22. oktober 2021

CGO je pisal neposredno nadrejenemu zaposlenemu, da bi potrdil njegove naloge v ECB in pri bodočem delodajalcu. 

Vodja linije je v telefonskem pogovoru potrdil, da je odstranitev uslužbenca iz podatkov o denarni politiki pomembna, da se morebitnemu delodajalcu ne bi zagotovila konkurenčna prednost, pri čemer je priznal, da zadevne informacije sčasoma izgubijo pomen.

 

22. oktober 2021

ECB je zaposlenim preklicala dostop do tajnih podatkov.

 

25. oktober 2021

CGO je pisal uslužbencu, da so bili pogoji za prevzem bodočega dela v banki med dopustom izpolnjeni z etičnega vidika, ker:
1. ni imel nalog, ki se nanašajo na bodočega delodajalca;

2. ne bi imela tesnih strokovnih stikov z ECB pri predvidenem delovnem mestu;

3. za katero ni veljalo obdobje mirovanja;

4. vodil skupino ekonomistov, ki zagotavlja raziskave, na podlagi katerih bo banka razvila pogled na verjeten razvoj evropskega gospodarstva.

CGO se je strinjal s preventivnimi ukrepi za preklic dostopa do informacij, povezanih z oblikovanjem priporočil za denarno politiko, da bi se izognili sumu privilegiranega dostopa do informacij o morebitnih odločitvah Sveta ECB.

 

28. oktober 2021

GD HR je odobril prošnjo za neplačan dopust.

 

februarja 2022

 

V času, ko je bil na dopustu v ECB, je začel opravljati novo poklicno dejavnost v banki.

Objavljena objava na družbenih medijih, ki prikazuje začetek nove zaposlitve, ki se je prekrivala s prejšnjimi nalogami v ECB.

februarja 2022

Seja Sveta ECB

 

z dne 7. februarja 2022

 

Soavtor dopisa za banko, v katerem je komentiral sejo Sveta ECB 3. februarja 2022.

1. marec 2022

CGO je seznanjen z objavo uslužbenca v družbenih medijih z dne 1. februarja 2022.

 

2. marec

2022

CGO in nadrejeni uslužbenca razpravljata o delovnem mestu na družbenih medijih, ki je vključevalo opis naloge, ki se je zdel v nasprotju z opisom iz prošnje za odobritev neplačanega dopusta.

 

in 8. marec 2022

CGO izmenjala z novim delodajalcem uslužbenca za pridobitev uradnega opisa naloge

 

in 21. marec 2022

CGO je izmenjal mnenja z novim delodajalcem zaposlenega, da bi razpravljal o vprašanjih, povezanih z ureditvijo neplačanega dopusta v ECB.

 

22. marec 2022

 

Umaknil je prošnjo za neplačan dopust in odstopil iz ECB.

 

 

[1] Novi okvir poklicne etike nadomešča del 0 Pravil za zaposlene v ECB (objavljen v UL 6. novembra 2020). Pravila za zaposlene so bila posodobljena 1. maja 2022. Ta pravila in s tem okvir veljajo za vse zaposlene v ECB, vključno z napotenimi in pogodbenimi uslužbenci. Glej: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52020XB1106%2801%29

[2] Za pregled relevantnih določb okvira poklicne etike ECB glej prilogo 1.

[3] Glej del 0.2.8.3 Pravil za zaposlene.

[4] Enako velja tudi za to.

[5] Okvir poklicne etike od zaposlenih v ECB zahteva, da spoštujejo pravila o upravljanju in zaupnosti informacij ter zaprosijo za dovoljenje za razkritje teh informacij znotraj ali zunaj ECB. Glej del 0.3.1 Pravil za zaposlene.

[6] Glej uvodni dopis tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/opening-summary/en/153041.

[7] Glej poročilo o inšpekcijskem sestanku tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/inspection-report/en/160592.

[8] Več informacij: https://www.ecb.europa.eu/ecb/orga/ethics/html/index.en.html

[9] Dovoljenje se ne zahteva za zunanje dejavnosti, ki so (i) neplačane, (ii) na področju kulture, znanosti, izobraževanja, športa, dobrodelnosti, veroizpovedi, socialnega ali drugega dobrodelnega dela in (iii) niso povezane z ECB ali poklicnimi dolžnostmi zaposlenega v ECB. Nekatere izjeme veljajo tudi za sindikate in javne funkcije.

[10] Navzkrižje interesov je opredeljeno kot položaj, v katerem imajo uslužbenci osebne interese, ki lahko vplivajo ali za katere se zdi, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih poklicnih dolžnosti. Osebni interesi so opredeljeni kot vsaka korist ali potencialna korist finančne ali nefinančne narave za člane osebja, njihove družinske člane, njihove druge sorodnike ali krog prijateljev in bližnjih znancev. Glej del 0.2.1 Pravil za zaposlene.

[11] Predvideno delovno mesto je bilo opisano kot vodenje skupine ekonomistov, ki bi zagotovila raziskave, na podlagi katerih bi bodoči delodajalec razvil pogled na verjeten razvoj evropskega gospodarstva.

[12] Informacije z oznako „Secret“ (tajno) ali „Confidential“ (zaupno) v skladu s klasifikacijskim sistemom ECB.

[13] Za časovni okvir posamezne zadeve glej Prilogo I.

[14] Točno tako.

[15] Glej: Člen 5.12.1a(b) Pravil za zaposlene v ECB.

[16] Pregled je razdeljen na vodstvene položaje (plačni razredi ECB I in višji) in srednje, vendar nevodstvene položaje (plačni razredi ECB od F/G do H), ki delajo v oddelkih za bančni nadzor ,, za katera veljajo formalna obdobja mirovanja, ter na generalni direktorat in direktorat. Leta 2020 je bilo 13 primerov, leta 2021 pa 13.

[17] Glej člen 0.2.8.1 Pravil za zaposlene v ECB, ki določa okvir za pogajanja o prihodnjih poklicnih dejavnostih.

[18] V letih 2020 in 2021 sta bila dva primera zaposlenih iz nacionalne centralne banke ali pristojnega organa, ki sta bila začasno napotena v ECB in sta ECB obvestila, da se nameravata zaposliti v zasebnem sektorju.

[19] Pri zadnji reviziji je bil oddelek III, del 0, Pravil za zaposlene v ECB (objavljen v Uradnem listu EU 6. novembra 2020) nadomeščen. Pravila za zaposlene so bila posodobljena 1. maja 2022. Glej: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52020XB1106%2801%29

[20] Za povzetek etičnega okvira glej Prilogo 2.

[21] Glej del 0.2.1 Pravil za zaposlene.

[22] Glej del 0.2.6 Pravil za zaposlene. 

[23] Glej del 0.2.8 Pravil za zaposlene.

[24] Glej delovni dokument služb Evropskega varuha človekovih pravic o reviziji okvira poklicne etike v ECB, ki je na voljo tukaj: https://www.ombudsman.europa.eu/en/letter/en/60111

[26] Za ustrezna pravna sklicevanja glej Prilogo 2.

[27] To pomeni, da za zaposlene, za katere ne velja obvezno obdobje mirovanja v okviru poklicne etike, ECB ne more veljati obvezno obdobje mirovanja po njihovem odhodu. Nasprotno pa Kadrovski predpisi v skladu s členom 16 instituciji prepuščajo možnost (začasne) prepovedi, kadar bi delovno mesto lahko bilo v nasprotju z njenimi legitimnimi interesi in je povezano z delom, ki ga je nekdanji uradnik opravljal v zadnjih treh letih zaposlitve.

[28] Glej člen 36a dela I in člen 31a dela II okvira ECB za poklicno etiko, ki določata, da zaposleni, „ki zaradi obdobja mirovanja ne sme začeti določene poklicne dejavnosti in ne more najti ustrezne alternativne poklicne dejavnosti ter je zato brezposeln“, prejme posebno mesečno nadomestilo v višini 80 % zadnje osnovne plače za prvo leto in 60 % za naslednje leto.

[29] Glej člen 0.2.8.3(f) Pravil za zaposlene.

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.