Iskanje po preiskavah

S tem, ko EU pridobiva vse večja pooblastila na področjih od obrambe do zdravstvenega varstva, je zaupanje javnosti v upravo bistveno. Zato je vsako dojemanje, da si javni uslužbenci prizadevajo doseči zasebne interese, ki so v navzkrižju z njihovim javnim delom, zelo škodljivo. Evropska varuhinja človekovih pravic že dolgo zaznava, da lahko neustrezno obvladovanje pojav vrtljivih vrat okrni zaupanje javnosti. Že majhno število zelo odmevnih primerov pojava vrtljivih vrat lahko ustvari precejšnje vznemirjenje javnosti ter škoduje ugledu. V okviru te strateške preiskave je bilo pregledanih 100 primerov pojava vrtljivih vrat pri Evropski komisiji, namen pa je bil opredeliti področja za izboljšavo in preostali upravi EU podati smernice za prihodnje ukrepanje.

V okviru tokratne preiskave evropske varuhinje človekovih pravic so bile v primerjavi z njeno prejšnjo obravnavo tega vprašanja ugotovljene dejanske izboljšave, vključno s smernicami, kako strožje obravnavati posamezne primere pojava vrtljivih vrat.

Kljub temu je Komisija v nekaterih primerih odobrila prošnje nekdanjih višjih uslužbencev za opravljanje poklicne dejavnosti, čeprav so obstajali zadržki glede tega, ali bi pogoji, naloženi v zvezi s prehodom na drugo delovno mesto, ublažili morebitna tveganja (ki se denimo nanašajo na navzkrižje interesov in dostop do znanja ali stike znotraj uprave). Evropska varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo treba take prehode na drug položaj dovoliti le, če se lahko nova poklicna dejavnost opravlja v skladu z omejitvami, ki ustrezno ublažijo tveganja ter ki jih je mogoče verodostojno spremljati in uveljavljati.

Če take omejitve in njihovo uveljavljanje niso mogoči, bi Komisija morala nekdanjim uslužbencem začasno prepovedati opravljanje nameravanega dela. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da bo sčasoma prišlo do podcenjevanja spodkopavajočih učinkov tega, da taki uradniki prenesejo svoje znanje in omrežja na povezanih področjih v zasebni sektor, ter s tem povezane škode za ugled EU.

Pri odobritvi poklicne dejavnosti z blažilnimi ukrepi bi Komisija morala preučiti vse ukrepe, ki so na voljo. Tako bi lahko denimo odobritev nove zaposlitve pogojevala s tem, da uslužbenec od novega delodajalca pridobi zavezo, da bo ta na svojem spletišču javno objavil omejitve, ki jih naloži Komisija. Komisija bi morala od (nekdanjega) uslužbenca vsaj zahtevati, da predloži dokazila, da je novega delodajalca seznanil z naloženimi omejitvami.

Zaradi težav, s katerimi se je Komisija srečevala pri spremljanju skladnosti, je evropska varuhinja človekovih pravic znova opozorila na svoj predlog, naj Komisija bolj pravočasno javno objavi informacije o vseh poklicnih dejavnostih nekdanjih višjih uslužbencev po prenehanju dela, ki jih ocenjuje. To bi izboljšalo javni nadzor nad temi odločitvami, kar je bistveno za spremljanje.

 

„Vrtljiva vrata”, tj. kadar javni uradniki preidejo v zasebni sektor, so po mnenju evropske varuhinje človekovih pravic že dolgo pojav, ki lahko škoduje zaupanju javnosti, če ni primerno obvladan.

S to raziskavo na lastno pobudo je skušala preveriti, kako Evropska centralna banka (ECB) obravnava primere „vrtljivih vrat” med svojimi uslužbenci.

Glede na vlogo ECB pri zagotavljanju stabilnosti cen ter nadzoru finančnih in kreditnih institucij lahko vsak prehod (nekdanjih) uslužbencev ECB v zasebne finančne ali kreditne institucije, zlasti tiste, ki spadajo pod nadzor ECB, predstavlja nasprotje interesov in tveganje izgube ugleda ter povzroči zaskrbljenost javnosti.

Varuhinja človekovih pravic je v svoji preiskavi ocenila konkreten primer, ki je zbudil pomisleke javnosti, ter pregledala 26 primerov prošenj uslužbencev za opravljanje poklicnih dejavnosti, bodisi med neplačanim dopustom bodisi po koncu zaposlitve v ECB. V vseh pregledanih spisih razen enega so uslužbenci ECB prešli v zasebni sektor, med drugim tudi v subjekte in banke, ki so pod nadzorom ECB.

Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da bi morala ECB uporabiti odločnejši pristop v primerih, kadar njeni (nekdanji) uslužbenci na srednjih in višjih položajih skozi vrtljiva vrata odhajajo v službe v zasebnem sektorju, zlasti v finančni industriji.

Da bi odpravila pomanjkljivosti, ki so nastale v posameznem primeru in splošneje v načinu, kako ECB rešuje ta izziv, je predstavila več predlogov, kako naj ECB zaostri svoja pravila, tudi v okviru potekajoče revizije okvira poklicne etike v ECB.

ECB bi zlasti morala razširiti obseg tistih uslužbencev, za katere veljajo strožje zahteve glede obveščanja in mirovanja, ali pa bi morala določiti splošno minimalno zahtevo za vse uslužbence, podobno določbam kadrovskih predpisov EU v zvezi s poklicnimi dejavnostmi po koncu zaposlitve.

ECB bi morala tudi s šestih mesecev na eno leto podaljšati obdobje, v katerem imajo nekdanji uslužbenci ECB na višjih položajih prepoved lobiranja svojih nekdanjih kolegov.

Hkrati bi morala podrobneje spremljati, kako (nekdanji) uslužbenci upoštevajo svoje etične zaveze in pogoje, ki jih nalaga ECB, na primer z javno objavo pogojev za odobritev dejavnosti nekdanjih višjih uslužbencev po koncu zaposlitve, da bi bilo mogoče opozoriti na domnevne kršitve.

Varuhinja je še predlagala, da kadar po mnenju ECB zahteva uslužbenca za opravljanje poklicne dejavnosti med neplačanim dopustom predstavlja tveganje, ki ga ni mogoče ustrezno omiliti z omejitvami, ali kadar omejitev ni mogoče učinkovito spremljati ali uveljavljati, ECB take zahteve ne bi smela odobriti.

The case concerned the decision of the European Investment Bank to approve a request made by a former vice-president and member of its Management Committee (MC) (the ‘former VP’) to become a non-executive board member of a Spanish energy utility company, which received loans from the EIB.

The complainants, two Members of the European Parliament, raised concerns that the move gave rise to the risk of conflicts of interest. The EIB argued that the former VP had not been involved in the negotiation and implementation of the financing agreements between the EIB and the company.

The Ombudsman found that, in approving the move, the EIB did not properly manage the risk of conflicts of interest to which the former VP’s request arguably gave rise. However, given the EIB has, in the meantime, made improvements to the relevant ethics rules to address these matters, the Ombudsman determined that no further inquiries were justified.

Nonetheless, the Ombudsman made suggestions for improvement with a view to strengthening how the EIB assesses ‘revolving door’ moves by members of its MC to the private sector, and how it ensures compliance where its Ethics and Compliance Committee authorises a move but applies conditions on the individual and their activities.