Delovni dokument služb Komisije

Okvir poklicne etike ECB: prispevek urada evropskega varuha človekovih pravic

Ta delovni dokument vsebuje tri oddelke. Oddelek I na kratko opisuje nove funkcije bančnega nadzora ECB in dosedanje sodelovanje varuha človekovih pravic na tem področju, oddelek II opisuje sedanji in osnutek novega okvira poklicne etike ECB, oddelek III pa vsebuje pripombe na osnutek novega okvira poklicne etike ^[1].

I Kontekst

A Nove nadzorne funkcije ECB

Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja, da bo s 4. novembrom 2014 prevzela nove naloge bančnega nadzora. V skladu z novim sistemom bo ECB neposredno nadzirala približno 130 »pomembnih« kreditnih institucij, ki predstavljajo skoraj 85% skupne bilančne vsote bank v euroobmočju, in bo tesno sodelovala s pristojnimi nacionalnimi organi, da bi nadzirala približno 6000 drugih kreditnih institucij. Cilj tako imenovanega enotnega mehanizma nadzora (EMN) je pomagati zagotoviti varen bančni sektor v službi evropskega gospodarstva in njegovih državljanov.

Finančni nadzornik lahko pomembno vpliva na interese posameznih finančnih institucij, potrošnikov in celo držav. ECB se bo med drugim odločila, ali je treba banko zapreti, ali mora imeti več kapitala ali odprodati dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje, ali lahko dobiček razdeli delničarjem in ali potrebuje zamenjavo vodstva. Poleg tega bo ECB pooblaščena, da za kršitve prava Unije, ki se neposredno uporablja, naloži globe v višini do 10 % letnega prometa. Za učinkovito izvajanje teh nalog bo imela ECB obsežna preiskovalna pooblastila, vključno z možnostjo izvajanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem, zahteve, da se ji zagotovijo vse potrebne informacije, in izvedbe preiskav.

Ker si je ECB že prislužila sloves ene najbolj neodvisnih centralnih bank na svetu, bo postala izjemno močna institucija, ko bo prevzela te dodatne nadzorniške naloge. Za učinkovit bančni nadzor sta sicer potrebni neodvisnost in visoka stopnja zaupnosti, vendar so za verodostojnost sistema potrebni tudi močni mehanizmi za zagotavljanje odgovornosti in integritete. To še toliko bolj velja glede na naravo novih nalog ECB in obseg, v katerem lahko izvajanje teh nalog vpliva na dober ugled denarne politike ECB. Okvir odgovornosti mora biti zato sorazmeren z naravo in obsegom novih nalog, pooblastil in odgovornosti ECB.

Uredba o EMN določa različne kanale politične odgovornosti, pri čemer ECB poroča Evropskemu parlamentu in Svetu ter nacionalnim parlamentom. Poleg tega ima ECB določene obveznosti poročanja Evropski komisiji. Uredba predvideva tudi ustanovitev Upravnega odbora za pregled, ki bo interno obravnaval zahteve za pregled odločitev ECB na tem novem področju ^[2].

Za zagotovitev javne odgovornosti bodo morale biti obveznosti glede preglednosti v celoti vključene v institucionalni okvir ECB. Na področju bančnega nadzora je visoka stopnja zaupnosti bistvena za zagotovitev, da se cenovno občutljive informacije ne zlorabljajo za osebno korist in da se ne razkrijejo informacije, ki bi lahko ogrozile stabilnost legitimnih poslovnih interesov in/ali javni interes za stabilnost finančnega sistema. Čeprav je zaupnost bistvena, je bistvena tudi preglednost: ECB bo morala biti čim bolj odprta glede nadzorniških odločitev, ki jih sprejme, in razlogov zanje. Poleg tega bo treba revidirati pravila ECB o dostopu javnosti do dokumentov, da se upoštevajo njene nove naloge, saj se zdi, da člen 15 PDEU prepušča ECB, da sama najde prepričljivo ravnovesje med splošnim načelom preglednosti in potrebo po zaupnosti v zvezi z njenimi glavnimi funkcijami ^[3]. Varuh človekovih pravic se lahko odloči, da bo ta vprašanja podrobneje preučil v prihodnjih mesecih.

Poleg tega mora ECB zagotoviti in dokazati, da njeni zaposleni svoje naloge opravljajo z najvišjo stopnjo strokovnosti in integritete. V zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti pravilom in politikam ECB na področjih, kot sta etika in žvižgaštvo.

B Sodelovanje varuha človekovih pravic

Varuhinja človekovih pravic in predsednik ECB sta se sestala 6. maja 2014. Predsednik je med razpravami omenil, da je ECB v postopku revizije svojega okvira poklicne etike. Varuhinja človekovih pravic je ponudila, da bo dala na voljo vire svojega urada za pomoč banki pri oblikovanju pravil o temah, pri katerih ima varuhinja ustrezne izkušnje in strokovno znanje. Varuhinja človekovih pravic je to ponudbo ponovila v dopisu z dne 26. maja 2014. Predsednik je to ponudbo sprejel z dopisom z dne 18. junija 2014.

Kot je predvideno v pismu predsednika, je sodelovanje med ECB in varuhom človekovih pravic na tem področju na ravni služb. To je bilo potrjeno z izmenjavo elektronske pošte med službami. Dopis varuha človekovih pravic z dne 26. maja 2014, predsednikov dopis z dne 18. junija 2014 in izmenjava elektronske pošte med službami so neposredno na voljo v javnem registru varuha človekovih pravic. V javnem registru bosta na voljo tudi dopis s sestanka med službami z dne 23. julija 2014 in ta delovni dokument, ki predstavljata poročilo o razpravi med službami o tem vprašanju.

Na naši strani delo na tem področju usklajuje OO v Generalnem sekretariatu.

Službe ECB so nam poslale dva dosjeja ECB z omejenim dostopom, in sicer: (i) osnutek 6-stranskega sklepa Evropske centralne banke z dne DD/MM/2014 o spremembi Pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki in Pogojev za kratkoročno zaposlitev v zvezi z okvirom poklicne etike (ECB/2014/NPX)^[4]; (ii) osnutek 21-stranskega sklepa Evropske centralne banke z dne DD/MM/2014 o spremembi Pravil za zaposlene v Evropski centralni banki glede okvira poklicne etike (ECB/2014/NPX).

Medtem ko mora oba sklepa podpisati predsednik ECB, bo dokument (i) sprejel končni organ odločanja ECB, tj. Svet ECB, dokument (ii) pa Izvršilni odbor ECB (glej razdelek III.B »Postopek« v nadaljevanju). Večina spodnjih pripomb se nanaša na dokument (ii), ki je dejansko okvir poklicne etike ECB.

II Okvir poklicne etike ECB

A. Sedanji etični okvir

Sedanji okvir poklicne etike ^[5] se imenuje del 0 Pravil za zaposlene v ECB. Dokument na petih straneh iz leta 2010 vsebuje naslednje člene:

0.1 Splošne določbe

0,2 Strokovnjak za poklicno etiko

0,3 Poklicna tajnost

0.4 Odnosi znotraj podjetja

0.5 Uporaba virov ECB

0.6 Dostojanstvo na delovnem mestu

0.7 Obveznost prijave kršitev poklicnih dolžnosti ^[6]

Navzkrižje interesov - splošno pravilo

0.9 Zaposlitev zakonca ali priznanega partnerja

0.10 Dajanje in sprejemanje daril

0.11 Zunanje dejavnosti, ki se opravljajo v okviru poklicnih dolžnosti

0.12 Zasebne dejavnosti

0.13 Javna naročila

0.14 Pogajanja o prihodnji zaposlitvi

0.15 Nagrade, priznanja in odlikovanja

0,16 Odnosi z zunanjimi strankami

0.17 Trgovanje z notranjimi informacijami

B. Osnutek novega etičnega okvira

Osnutek sklepa, ki vsebuje novi etični okvir, je sestavljen na naslednji način:

0.1 Splošne določbe in načela

2.2 Neodvisnost

Navzkrižje interesov

Darila in gostoljubnost

Javna naročila

Nagrade, priznanja in odlikovanja

Prepoved plačila od tretjih oseb za opravljanje poklicnih nalog

Dejavnosti zunaj sedeža

Pridobitna poklicna dejavnost zakonca ali priznanega partnerja

Omejitve po prenehanju zaposlitve (zajemajo pogajanja o prihodnjih poklicnih dejavnostih, obveznosti obveščanja, obdobja mirovanja)

2.3 Strokovni standardi

Poklicna skrivnost

Odnosi z zunanjimi strankami

Odnosi znotraj podjetja

Spoštovanje načela ločevanja med nadzornimi funkcijami in funkcijami denarne politike

0.4 Zasebne finančne transakcije

Splošna načela

Kategorije zasebnih finančnih transakcij (in sicer izvzete, prepovedane, na podlagi predhodnega dovoljenja, na podlagi naknadnega poročanja, obstoječa sredstva, ki izhajajo iz prepovedanih transakcij, zahtevek za dovoljenje, diskrecijsko upravljanje sredstev s strani tretje osebe)

Spremljanje skladnosti

0,5 Dostojanstvo na delovnem mestu (zajema vprašanja, kot sta diskriminacija in nadlegovanje)

0.6 Uporaba virov ECB

0,7 Izvajanje

C. Okvir poklicne etike in kodeks(-i) ravnanja ECB

V skladu s členom 19(3) uredbe o EMN (pod naslovom „Neodvisnost“) „po preučitvi potrebe po kodeksu ravnanja s strani Nadzornega odbora Svet ECB pripravi in objavi kodeks ravnanja za zaposlene in vodstvo ECB, ki sodelujejo pri bančnem nadzoru, zlasti v zvezi z nasprotji interesov“. Uvodna izjava (8) osnutka sklepa o spremembi etičnega okvira se glasi: „Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora, določa, da „Kodeks ravnanja obravnava vprašanja nasprotja interesov in zagotavlja spoštovanje pravil o ločitvi nadzornih funkcij od funkcij monetarne politike“.

Službe ECB so potrdile (telefonski stik, 4. julij 2014), da je osnutek novega okvira poklicne etike dejansko zgoraj navedeni "Kodeks ravnanja za zaposlene in vodstvo ECB, ki sodelujejo pri bančnem nadzoru"^[7].

III Pripombe k osnutku novega etičnega okvira

A. Uvod

Kot je navedeno v Uvodu k načelom javne službe varuha človekovih pravic za javne uslužbence EU ^[8], pravila, ne glede na to, kako skrbno so pripravljena, ne odpravljajo potrebe po osredotočanju tudi na etična načela na visoki ravni. Pravila se sama po sebi ne razlagajo in uporabljajo. Da bi vedeli, kaj pomenijo v konkretnih situacijah, je pogosto potrebna presoja. Poleg tega ni mogoče oblikovati pravil, ki bi zajemala vse.

Glede na navedeno bi bilo koristno pozvati ECB, naj svoje zaposlene opozori na načela javne službe, ki jih je pripravil varuh človekovih pravic. Ta načela predstavljajo visoko raven destilacije etičnih standardov za javne uslužbence EU. Upoštevanje načel lahko javnim uslužbencem pomaga razumeti in pravilno uporabljati pravila ter jih usmerjati k pravilni odločitvi v primerih, ko bi morali izvrševati sodbo.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: ECB si med usposabljanji prizadeva opozoriti svoje zaposlene na načela javne službe varuha človekovih pravic.

B. Postopek za sprejetje osnutka novega etičnega okvira

Osnutek novega okvira poklicne etike bo predmet dveh krogov notranjih posvetovanj ECB z zaposlenimi ^[9]. V skladu z medinstitucionalnim sporazumom med Evropskim parlamentom in ECB bo ECB pred sprejetjem novega okvira za poklicno etiko Parlament obvestila o njegovih glavnih elementih. Novi okvir bo predložen tudi Nadzornemu odboru ECB, Revizijskemu odboru na visoki ravni in organom odločanja ECB.

Nismo seznanjeni z nobenimi načrti za javno posvetovanje in ECB ni pravno zavezana k izvedbi takega posvetovanja. Poleg tega naša ključna referenčna točka o oblikovanju pravil ni namenjena izključno notranjim pravilom ^[10]. Vendar bi bilo koristno opozoriti na možnost, da se pred končnim sprejetjem novega okvira za etiko povabijo pripombe ene ali več ključnih organizacij civilne družbe (npr. organizacije Transparency International) in da se osnutek besedila istočasno da na voljo na spletu.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so omenili, da trenutno poteka/načrtuje več javnih posvetovanj v zvezi z novimi nadzornimi funkcijami banke. Poudarili so, da je bilo v zvezi z osnutkom novega etičnega okvira že opravljeno obsežno posvetovanje (glej oddelek C o primerjalni analizi v nadaljevanju), in nadalje opozorili na dejstvo, da bo osnutek novega etičnega okvira predložen Evropskemu parlamentu, kar bi moralo privesti do javne razprave.

C. Primerjalna analiza

Kar zadeva zanašanje na najboljše prakse na ravni EU, držav članic in organizacij, kot je OECD, je pomembno naslednje gradivo.

Na ravni EU: Čeprav se kadrovski predpisi EU ne uporabljajo za ECB ^[11], bi lahko bila načela, na katerih temeljijo zadevne določbe kadrovskih predpisov (zlasti členi 11, 11a, 12, 12a, 12b, 13, 15, 16, 17, 17a, 19, 21, 21a, 22, 22a, 22b, 22c), koristen vir navdiha za banko pri pripravi revidiranega okvira poklicne etike. Nadaljnji navdih je mogoče najti v kodeksu o etiki in integriteti, ki ga uporablja GD Komisije za konkurenco. RA je službam ECB že predlagal, da bi jim bilo koristno pregledati Kodeks GD za konkurenco.

Varuhinja človekovih pravic trenutno izvaja preiskavo o izvajanju pravil, ki urejajo nasprotja interesov v zvezi z osebjem in nekdanjim osebjem Evropske komisije. Seznam vprašanj, ki jih varuh človekovih pravic preučuje, vključno z možnostjo uvedbe neodvisne ocene za primere izmeničnega zaposlovanja v javnem in zasebnem sektorju ter vprašanji o sankcijah, je na voljo na njegovem spletišču ^[12]. Varuh človekovih pravic pričakuje naslednji korak v tem pomembnem primeru jeseni in bo obvestil ECB, da se bo lahko zgledovala po delu varuha človekovih pravic na tem področju.

Države članice: Glede na to, da (i) se je bančni nadzor doslej izvajal na ravni držav članic in da (ii) bodo zaposleni v ECB in pristojnih nacionalnih organih sodelovali v skupnih nadzorniških skupinah ^[13], bi ECB lahko preučila tudi ustrezna pravila na ravni držav članic, da bi zagotovila, da njen okvir poklicne etike jasno določa najvišje standarde.

OECD: Ustrezno gradivo OECD vključuje smernice za obvladovanje navzkrižja interesov v javni upravi ^[14], "Pozaposlitev v javnem sektorju - dobre prakse za preprečevanje navzkrižja interesov"^[15] in "Obnavljajoča se vrata, odgovornost in preglednost - porajajoči se regulativni pomisleki in politične rešitve v finančni krizi"^[16].

Službe ECB so OO obvestile, da je ECB pri pripravi pravil, zlasti o zasebnih finančnih transakcijah in navzkrižju interesov, že izvedla obsežno primerjalno analizo, zlasti v zvezi z drugimi institucijami EU, primerljivimi finančnimi institucijami, kot sta Bank of England in ameriška centralna banka, ter nacionalnimi pravili centralnih bank Eurosistema in Evropske banke za obnovo in razvoj.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so na sestanku pojasnili, da se je ECB pri reviziji okvira poklicne etike oprla na najrazličnejše relevantno gradivo, vključno z gradivom OECD.

D. Osebno področje uporabe osnutka novega etičnega okvira

Zaposleni iz ECB in pristojnih nacionalnih organov bodo sodelovali v skupnih nadzorniških skupinah. Vendar okvir poklicne etike ECB ni namenjen uporabi za posameznike iz pristojnih nacionalnih organov ^[17]. Službe ECB so OO obvestile, da si bo ECB prizadevala za skupne standarde za zaposlene v EMN, da bi se standardi na tem področju čim bolj poenotili.

ECB bo morala zagotoviti, da lahko zaposleni v skupnih nadzorniških skupinah učinkovito sodelujejo, čeprav so lahko njihove pisne smernice o etičnih vprašanjih različne, čeprav so temeljna načela enaka. Brez skupnega etičnega okvira bi lahko obstajalo veliko tveganje nesporazumov ali razhajanj, kadar se v praksi pojavijo zapletena vprašanja, zlasti če je potrebno hitro ukrepanje. Zlasti zaposleni v ECB, ki delajo v skupnih nadzorniških skupinah, bodo morda potrebovali dodatne smernice v zvezi z naslednjimi določbami osnutka okvira poklicne etike:

Člen 0.3.1 o poklicni skrivnosti: „Člani osebja (....) zaprosijo za dovoljenje za razkritje informacij znotraj in zunaj ECB, kadar je to potrebno.“

Člen 0.3.2.1 pod naslovom „Odnosi z zunanjimi strankami“: "(...) zaposleni ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od nobene (...) osebe zunaj ECB."^[18]

Člen 0.3.2.2 določa, da „[u]službenci vzdržujejo odnose s sodelavci v (...) pristojnih nacionalnih organih, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (EMN), v duhu tesnega medsebojnega sodelovanja, pri čemer upoštevajo svoje obveznosti do ECB in nepristransko vlogo ECB v ESCB“.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so pojasnili, da so ECB in nacionalni uslužbenci že sodelovali na področjih, kot so pregledi bankovcev, in da to doslej ni bilo problematično. Kar zadeva zaposlene v ECB, ki bi morda morali upoštevati navodila podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa, so na primer predstavniki ECB pojasnili, da zaposleni v ECB ne bodo delali pod vodstvom podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa. Predstavniki ECB so nadalje pojasnili, da bodo izdane dodatne smernice, ki bodo zajemale razlago in uporabo nekaterih določb okvira poklicne etike, tudi v zvezi z nekaterimi zgoraj navedenimi področji.

E. Vsebina osnutka novega etičnega okvira

V tem oddelku so preučeni vidiki osnutka novega etičnega okvira, s katerimi ima urad varuha človekovih pravic največ izkušenj, in sicer (i) nasprotje interesov, (ii) obveznost varovanja poslovne skrivnosti, (iii) zasebne finančne transakcije in (iv) prijavljanje nepravilnosti.

(i) Navzkrižje interesov

Nasprotja interesov so zajeta v različnih členih osnutka novega etičnega okvira, zlasti v členu 0.2.1 z naslovom „Nasprotja interesov“ in členu 0.2.8 z naslovom „Omejitve po prenehanju zaposlitve“, ki zajema obveznosti obveščanja in obdobja mirovanja.

(a) Opredelitev

ECB se v različnih točkah osnutka novega okvira poklicne etike sklicuje na dejanska, potencialna in zaznana nasprotja interesov. Koristno bi bilo vključiti razlago teh pojmov, po možnosti s sklicevanjem na opredelitve OECD, ki so:

„Nasprotje interesov pomeni navzkrižje med javno dolžnostjo in zasebnimi interesi javnega uslužbenca, v katerem ima javni uslužbenec zasebne interese, ki bi lahko neprimerno vplivali na opravljanje njegovih uradnih dolžnosti in odgovornosti.“^[19]

„Navidezno navzkrižje interesov obstaja, kadar se zdi, da javnost

zasebni interesi uradnika bi lahko neprimerno vplivali na opravljanje njegovih nalog, vendar to dejansko ne drži.“

„Mogoče navzkrižje interesov nastane, kadar ima javni uslužbenec zasebne interese, ki so taki, da bi navzkrižje interesov nastalo, če bi se uradnik v prihodnosti vključil v ustrezne (tj. nasprotujoče si) uradne odgovornosti.“

V zvezi s konceptoma očitnega in potencialnega navzkrižja interesov bi bilo morda koristno službe ECB opozoriti tudi na naslednje odstavke iz sklepa varuha človekovih pravic v zadevi 297/2013/FOR ^[20]:

„Ali javni uslužbenec dejansko spremeni svoje ravnanje zaradi navzkrižja interesov, ni pomembno pri ugotavljanju, ali obstaja navzkrižje interesov med zasebnimi in javnimi interesi javnega uslužbenca, ki bi lahko neprimerno vplivalo na opravljanje njegovih uradnih dolžnosti in odgovornosti. Možnost ali celo verjetnost, da bi na ravnanje javnega uslužbenca lahko vplivali zasebni interesi, je bistvena za ugotovitev obstoja navzkrižja interesov. Čeprav bi bil vsak konkreten primer navzkrižja interesov, ki bi dejansko spremenil vedenje javnega uslužbenca, dejansko zelo resen, dejstvo, da tak primer ni bil dokazan, ni pomembno (...)" (člen 56)

"Varuh človekovih pravic v zvezi s tem poudarja, da je namen koncepta navzkrižja interesov zagotoviti, da ne pride do okoliščin, v katerih bi na osebo pri opravljanju javne funkcije lahko vplivali zasebni interesi. Pojem navzkrižja interesov se nanaša zgolj na možnost takega vplivanja." (člen 66)

Ni namreč jasno, ali osnutek pravil ECB dejansko zajema zaznana navzkrižja interesov. Službe ECB bi lahko bile pozvane, naj ponovno preučijo to pomembno točko.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so prosili za pojasnilo glede pojma „navideznega/domnevnega“ navzkrižja interesov. Koristni bi bili nekateri konkretni primeri iz dela varuha človekovih pravic.

(b) Uporaba izraza „nasprotja interesov“

Uvodna izjava (6) osnutka sklepa o spremembi okvira ECB za poklicno etiko se glasi: „Na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 bo ECB poleg funkcij denarne politike za ohranjanje stabilnosti cen pooblaščena za izvajanje nadzorniških nalog, katerih cilj je zaščititi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema. Te naloge bi bilo treba izvajati ločeno, da bi se izognili navzkrižju interesov in zagotovili, da se vsaka funkcija izvaja v skladu z veljavnimi cilji.“ (poudarek dodan)

Opredelitev navzkrižja interesov OECD se nanaša na „navzkrižje med javno dolžnostjo in zasebnimi interesi javnega uslužbenca (...)“ (poudarek dodan). Navzkrižje iz uvodne izjave (6) ne spada v tako opredelitev, saj se nanaša na morebitno navzkrižje med dvema vidikoma „javne dolžnosti“ uradnika. Koristno bi bilo predlagati, da se izraz "nasprotja interesov" zaradi strahu pred zmedo ne uporablja v okviru ločevanja nalog denarne politike in nadzora. ECB bi se morala namesto tega še naprej sklicevati na pojem "ločitve".

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so se sklicevali na uvodno izjavo 65 uredbe o EMN, ki se v tem kontekstu nanaša na „navzkrižje interesov“ in iz katere izhaja uvodna izjava 6 njihovega osnutka novega okvira poklicne etike. Omenili so, da bi bil primernejši izraz "navzkrižje funkcij".

(c) Obdobja mirovanja

Člen 31(3) Uredbe o EMN določa:

„ECB vzpostavi in vzdržuje celovite in formalne postopke, vključno s postopki poklicne etike in sorazmernimi obdobji, da vnaprej oceni in prepreči morebitna nasprotja interesov, ki izhajajo iz poznejše zaposlitve članov Nadzornega odbora in zaposlenih v ECB, ki sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, v dveh letih, ter zagotovi ustrezna razkritja v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

(...)

Za zaposlene v ECB, ki sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, se s temi postopki določijo kategorije delovnih mest, za katera se taka ocena uporablja, ter obdobja, ki so sorazmerna s funkcijami teh zaposlenih pri nadzornih dejavnostih med njihovo zaposlitvijo v ECB.

Novi osnutek etičnega okvira na primer vsebuje naslednjo določbo:

Člen 0.2.8.3 (a) "Uslužbenci, ki so bili med zaposlitvijo v ECB vsaj šest mesecev vključeni v nadzorniške dejavnosti, lahko začnejo delati samo za: (1) kreditno institucijo, v nadzor katere so bile neposredno vključene po preteku (i) dveh let, če so v plačnem razredu I ali višje; (ii) eno leto, če so v plačnem razredu od F/G do H ^[21] od datuma, ko so prenehali neposredno sodelovati pri nadzoru kreditne institucije." (poudarek dodan)

Člen 0.2.8.3(a) se nanaša tudi na možnost zaposlitve pri neposrednem konkurentu take kreditne institucije, pri čemer sta zadevni obdobji (i) eno leto oziroma (ii) šest mesecev. Vendar ta obdobja ne smejo biti krajša od tistih, določenih v prejšnjem odstavku, saj lahko nekdanji uslužbenec konkurentu prinese enako (če ne več) dragocene informacije, kot jih lahko prinese kreditni instituciji, ki jo je nadzoroval.

Lahko bi se tudi vprašali, zakaj je ta pomembna določba o obdobjih mirovanja omejena na delo za "kreditno institucijo, v nadzor katere so bili neposredno vključeni" ali "neposrednega konkurenta" takšne kreditne institucije. To bi zadevnim osebam omogočilo, da se pridružijo drugim vrstam podjetij (kot so svetovalna podjetja) brez obdobja mirovanja.

V skladu s členom 0.2.8.6 „Izvršilni odbor lahko opusti ali skrajša obdobja mirovanja (...), če obstajajo posebne okoliščine, ki izključujejo morebitna navzkrižja interesov zaradi poznejših poklicnih dejavnosti“.

V nasprotju s členom 16 Kadrovskih predpisov EU ^[22] je splošno pravilo za zaposlene v ECB, ki opravljajo nadzorniške naloge, da je premestitev v nekatere subjekte v zasebnem sektorju za določeno obdobje prepovedana, razen če Izvršilni odbor odloči drugače. Lahko bi trdili, da je glede na naravo nalog nadzornega osebja to primernejši pristop. Kadar izvršilni odbor dejansko opusti ali skrajša obdobje mirovanja, bi bilo treba tako izjemo ustrezno utemeljiti in objaviti (glej oddelek (g) o preglednosti v nadaljevanju).

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so opozorili, da je pravica do dela temeljna pravica in da mora biti vsaka omejitev te pravice v skladu z načelom sorazmernosti. Pojasnili so, da so opravili obsežno posvetovanje in si prizadevali najti pravo ravnovesje med temeljno pravico delavca in potrebo po zaščiti javnega interesa. Poudarili so, da so nekatere pogodbe v ECB kratkoročne pogodbe za določen čas in da mora ECB zagotoviti, da lahko privabi posameznike z izkušnjami in strokovnim znanjem, ki so sorazmerni z nalogami, ki jih mora opravljati banka. Predstavniki ECB so nadalje poudarili pomen obveznosti varovanja poslovne skrivnosti in opozorili, da je vsaka selitev v zasebni sektor potekala pod pogojem, da se spoštujejo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti.

Določeno je, da se prehodna nadomestila izplačajo zaposlenim, ki po prenehanju zaposlitve v ECB ne smejo začeti določene poklicne dejavnosti, ne morejo najti ustrezne alternative in so zato brezposelni več kot šest mesecev. Ta nadomestila se javnosti lahko zdijo velikodušna (80 % zadnje osnovne plače za prvih šest mesecev, 60 % za naslednje leto), zato bi bilo koristno, da ECB zagotovi dodatna pojasnila. Službe ECB bi lahko bile pozvane, naj razmislijo, ali so prepričane, da je bilo doseženo razumno ravnovesje med individualno pravico do dela in javnim interesom.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so poudarili, da na tem področju veljajo zelo strogi pogoji za upravičenost do zadevnega nadomestila. Poleg tega so poudarili, da so v zvezi s tem vprašanjem izvedli obsežno primerjalno analizo. Ugotovili so na primer, da so nadomestila za brezposelnost, ki so na voljo nekdanjim uslužbencem EU, višja od nadomestil, ki so na voljo nekdanjim uslužbencem ECB.

(d) Lobiranje nekdanjih kolegov

Kar zadeva prepoved lobiranja nekdanjih sodelavcev, so roki ECB krajši od rokov iz člena 16 kadrovskih predpisov EU (šest mesecev za visoke uradnike ECB v primerjavi z 12 meseci za višje uslužbence, za katere veljajo kadrovski predpisi EU). To je treba ponovno proučiti.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so omenili, da je ECB zaradi svojih posebnih pristojnosti redko predmet lobiranja. Predstavniki varuha človekovih pravic so poudarili, da bi morala obstajati tudi dolžnost sedanjih zaposlenih, da se izognejo prednostni obravnavi nekdanjih kolegov.

(e) Izjave o interesih in izjave o nasprotju interesov ^[23]

ECB bi se lahko koristno sklicevala na Smernice Komisije o preprečevanju in obvladovanju nasprotij interesov v decentraliziranih agencijah EU ^[24]. Te smernice se na primer nanašajo na izjave v zvezi s finančnimi interesi ter trenutnimi dejavnostmi in finančnimi interesi zakonca/partnerja/vzdrževanih družinskih članov ^[25], ki bi lahko pomenili tveganje navzkrižja interesov. V skladu s smernicami bo glede na stopnjo izpostavljenosti tveganju nasprotja interesov izjave o interesih morda treba predložiti vsaj enkrat letno v pisni obliki in jih posodobiti. Izjava o interesih bi morala biti na voljo za javni nadzor ob ustreznem upoštevanju pravil EU o varstvu osebnih podatkov (glej oddelek (g) o preglednosti v nadaljevanju).

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki varuha človekovih pravic so poudarili, da je zaželeno, da zaposleni in nekdanji zaposleni vsako leto podpišejo izjavo, ki potrjuje, da izpolnjujejo svoje poklicne obveznosti do ECB. Zato morajo skladnost zagotoviti oni sami in ne ECB. Predstavniki ECB so pojasnili, da osnutek okvira poklicne etike vključuje obveznosti poročanja, zlasti v zvezi z nasprotji interesov. Poleg tega se bo upoštevala letna izjava o skladnosti. Kar zadeva "vzdrževane družinske člane", osnutek okvira poklicne etike od zaposlenih v ECB zahteva, da poročajo zlasti o navzkrižju interesov, ki izhaja iz poklicnih dejavnosti zakoncev ali partnerjev. Brez ustrezne pravne podlage pa bi bilo težko določiti obveznosti poročanja za zakonce ali družinske člane. .

(f) Enota za skladnost

Ustanovljena bo enota za skladnost, ki bo nadomestila uradnika za etiko, kot je določeno v sedanjem okviru. V skladu z uvodno izjavo (14) v preambuli bo ta namenska enota ustanovljena za „okrepitev preprečevanja primerov neskladnosti in povečanje odzivnosti ECB v primeru takih incidentov“. Enota za skladnost bo med drugim svetovala zaposlenim v ECB glede razlage in uporabe okvira poklicne etike. To je zelo dobrodošlo. Za službe ECB bi bilo koristno, če tega še niso storile, da stopijo v stik z ameriškim zveznim uradom za vladno etiko ^[26], ki ima na tem področju dolgoletne izkušnje.

Poleg svetovanja bo morala enota za skladnost v nekaterih primerih izdati dovoljenja (npr. člen 0.2.4 določa, da člani osebja pridobijo dovoljenje enote za skladnost, preden sprejmejo priznanja, časti ali odlikovanja, člen 0.4.2.3 pa določa, da člani osebja pred izvedbo nekaterih finančnih transakcij zaprosijo za dovoljenje). Podobno lahko enota za skladnost od uslužbencev zahteva, da razpolagajo z nekaterimi sredstvi, če je taka odtujitev potrebna, da se prepreči navzkrižje interesov (člen 0.4.2.5). Člen 0.4.1.2 nadalje določa, da lahko enota za skladnost izda zavezujoče smernice za razlago in uporabo člena 0.4 o zasebnih finančnih transakcijah. Nazadnje, če so ugotovljeni dokazi, ki kažejo na sum kršitve poklicnih dolžnosti, enota za skladnost oceni morebitno kršitev in jo, če je utemeljena, prijavi pristojnemu organu za nadaljnjo preiskavo ali nadaljnje disciplinsko ukrepanje.

Enota za skladnost poslovanja bo nedvomno imela ključno vlogo pri zagotavljanju, da zaposleni v ECB spoštujejo svoje obveznosti iz novega okvira poklicne etike. Koristno bi bilo vedeti, katere vire bo ECB namenila tej enoti.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki varuhinje človekovih pravic so opozorili na pomen verodostojne enote za skladnost za spodbujanje organizacijske kulture, za katero se razume, da ne dopušča nasprotij interesov, trgovanja na podlagi notranjih informacij in drugih kršitev etičnega okvira. Predstavniki ECB so priznali pomembno vlogo te enote.

(g) Preglednost

V skladu s členom 31(3) uredbe o EMN („ECB zagotovi ustrezna razkritja ob upoštevanju veljavnih pravil o varstvu podatkov“) bi morala ECB razmisliti, ali bo proaktivno objavljala informacije v zvezi z obdobji mirovanja in prepovedjo lobiranja. (Četrta alinea člena 16 novih kadrovskih predpisov EU določa, da „vsaka institucija letno objavi informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom ocenjenih primerov“.) Močno priporočamo, da to stori na primer v posebnem razdelku na spletnem mestu ECB. Pri tem bo ECB morda želela upoštevati tudi prihodnje smernice ENVP v zvezi z nasprotji interesov.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki varuhinje človekovih pravic so poudarili, da lahko preglednost služi tudi interesom zaposlenih v ECB in nekdanjih zaposlenih, saj jih ščiti in ohranja njihovo integriteto. ECB lahko s proaktivnim objavljanjem informacij v zvezi s prehodi skozi vrtljiva vrata pomaga pri obvladovanju očitnih navzkrižij interesov. Predstavniki varuhinje človekovih pravic so v zvezi s tem opozorili na nedavno ustanovljeni evropski observatorij za podjetja RevolvingDoorWatch.

(h) Darila in gostoljubnost

Določbe o darilih in gostoljubnosti so ubesedene precej nejasno. Člen 0.2.2.3(c) osnutka novega okvira poklicne etike na primer določa, da lahko zaposleni v ECB sprejmejo naslednje: „prednosti, ponujene v posebnih okoliščinah, v katerih bi njihova zavrnitev povzročila kaznivo dejanje ali resno ogrozila poklicno razmerje“. Nevarnost povzročitve kaznivega dejanja je zelo subjektiven element.

Osnutek pravil določa, da je treba take ugodnosti brez nepotrebnega odlašanja registrirati pri enoti za skladnost. Koristno bi bilo dodati, da bi morale take ugodnosti, če so v obliki fizičnih daril, običajno postati last ECB.

Točka, o kateri so službe razpravljale na seji 23. julija 2014: Predstavniki ECB so navedli, da so pravila po njihovem mnenju dovolj jasna, vendar bodo podrobneje opredeljena v smernicah za razlago in uporabo pravil. Poleg tega so pojasnili, da je običajno darovati darila v dobrodelne namene.

(i) Sankcije in popravni ukrepi

Zdi se, da osnutek novega etičnega okvira ne vključuje nobene določbe o sankcijah v primeru kršitev (na primer nenavedba dejanskega ali morebitnega nasprotja interesov). Razume se, da bi se uporabljala ustrezna pravila o upravnih preiskavah in disciplinskih postopkih, čeprav bi bilo to morda koristno opredeliti. Opozoriti je treba tudi, da je na tem področju težko uporabiti ali naložiti običajne disciplinske sankcije, zlasti če je zadevna oseba že zapustila institucijo. Poleg tega, če je bila zadevna oseba vključena v postopek odločanja, ne da bi prijavila interes, bi ECB morda želela sprejeti popravne ukrepe, zlasti pregledati ali preklicati to odločitev, če bi jo resno prizadelo navzkrižje interesov.

(ii) Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

Člen 37 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke določa obveznost varovanja poslovne skrivnosti tudi po prenehanju delovnega razmerja. Uredba o EMN nadalje določa, da „določbe prava Unije, ki se nanašajo na obravnavo informacij, za katere je bilo ugotovljeno, da so zaupne, zlasti členi 53 do 62 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta, pristojnim organom in njihovemu osebju za nadzor kreditnih institucij nalagajo stroge obveznosti varovanja poslovne skrivnosti“.

ECB je pojasnila, da bodo morali zaposleni, ki bodo prešli s strani denarne politike na nadzorno stran ECB ali obratno, spoštovati načelo ločenosti ter jih bodo zavezovale obveznosti glede tajnosti in zaupnosti. Po drugi strani pa je ECB v odgovor na vprašanja poslancev Evropskega parlamenta dejala, da je notranja mobilnost ključnega pomena pri spodbujanju skupne korporativne kulture, preprečevanju ozke miselnosti in zagotavljanju prožne organizacije s prilagodljivimi človeškimi viri. Zaposleni v ECB morda težko ugotovijo, kdaj so upravičeni do izmenjave informacij s sodelavci in kdaj jim je to zakonsko prepovedano. Ločevanje med nadzornimi funkcijami in funkcijami denarne politike je obravnavano le mimogrede v osnutku novega okvira poklicne etike ^[27]. To velja kljub temu, da navedeni medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko določa, da „Kodeks ravnanja obravnava vprašanja nasprotja interesov in zagotavlja spoštovanje pravil o ločevanju med nadzornimi funkcijami in funkcijami monetarne politike“. (poudarek dodan)

Smiselno bi bilo pojasniti obseg dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti v primerih mobilnosti uradnikov Banke med sektorji monetarne politike Banke in nadzornimi sektorji. Koristno bi bilo tudi, če bi službe ECB lahko pojasnile, ali vloga enote za skladnost s predpisi vključuje svetovanje zaposlenim o tem vprašanju, in če ne, kje bi se zaposleni lahko obrnili na svetovalce.

Točka, izpostavljena po [28] sestanku med službami 23. julija 2014: Predstavniki ECB so poudarili, da bo pripravljen ločen sklop pravil za izvajanje načela ločitve, vključno z zahtevami glede varovanja poslovne skrivnosti.

(iii) Zasebne finančne transakcije

Osnutek sklepa o spremembi okvira poklicne etike v uvodni izjavi (9) določa, da je treba "sedanja pravila o zasebnih finančnih dejavnostih prilagoditi, da se bolje zagotovi, da zaposleni ne izvajajo zasebnih finančnih transakcij, za katere se ali bi se lahko štelo, da temeljijo na privilegiranih informacijah, ki jih zaposleni pridobijo v okviru opravljanja svojih poklicnih dolžnosti pri ECB."

Opozoriti je treba, da se ustrezni oddelek sedanjih pravil nanaša na „trgovanje z notranjimi informacijami“ (oddelek 0.17 veljavnega okvira poklicne etike). Podobno se zdi, da oddelek 0.4 osnutka novega etičnega okvira z naslovom "Zasebne finančne transakcije" temelji bolj na potrebi po preprečevanju trgovanja na podlagi notranjih informacij kot na obravnavanju vprašanja nasprotja interesov.

Točka, ki je bila izpostavljena po sestanku med službami 23. julija 2014: Predstavniki ECB so pojasnili, da je namen pravil o zasebnih finančnih transakcijah preprečiti trgovanje na podlagi notranjih informacij, pa tudi navzkrižje interesov. Sklicevanje na člene 0.4.1.1, 0.4.2.2 in 0.4.2.5 osnutka etičnega okvira.

Zlasti v zvezi z vprašanjem navzkrižja interesov člen 11a(3) Kadrovskih predpisov EU zahteva, da „uradnik v podjetjih, ki so v pristojnosti institucije, ki ji pripada, ali ki poslujejo s to institucijo, ne sme niti neposredno ali posredno imeti niti pridobiti kakršnih koli interesov take vrste ali razsežnosti, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost pri opravljanju njegovih nalog.“ V zvezi s tem bi bilo koristno službe ECB opozoriti na sklep varuha človekovih pravic v zadevi 642/2012/TN ^[29], v katerem je varuh človekovih pravic ugotovil, da:

• član osebja agencije EMA, ki ima v lasti delnice farmacevtske družbe ali je njihov dejanski lastnik, bo v navzkrižju interesov, če dela na postopkih ali dolžnostih, povezanih s to družbo, glede na to, da lahko lastništvo delnic v družbi (vključno z dejanskim lastništvom takih delnic) povzroči izgubo objektivnosti tega člana osebja. Lahko se celo zgodi, da bi lahko prišlo do navzkrižja interesov, če bi zadevni uslužbenec agencije EMA obravnaval vprašanja v zvezi s farmacevtskimi družbami, ki konkurirajo družbi, katere delnice so neposredno ali posredno v lasti uslužbenca agencije EMA;

• deleži v farmacevtskih družbah so lahko problematični tudi, če zadevni uslužbenec agencije EMA ne opravlja in ne bo neposredno opravljal postopkov ali nalog, povezanih s temi farmacevtskimi družbami. Člani osebja agencije EMA se lahko s svojim delom v agenciji EMA seznanijo z občutljivimi nejavnimi informacijami, ki se nanašajo na poslovne možnosti farmacevtskih podjetij (kot je status postopka za pridobitev dovoljenja za promet v zvezi z izdelki podjetja ali izdelki konkurenčnega podjetja). Pomembno je, da je javnost pomirjena, da ni niti možnosti, da bi bila kakršna koli izbira osebja v zvezi z njihovimi portfelji delnic ^[30] celo nenamerno povezana z informacijami, ki jih je zadevna oseba morda pridobila v okviru svojega dela pri agenciji EMA. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi s tem ugotovila, da agencija EMA upravlja informacijski sistem z odprtim dostopom. Zato ima vse osebje agencije EMA dostop do zaupnih informacij v zvezi z vlogami za pridobitev dovoljenja za promet, ki jih vloži farmacevtska industrija, vključno s trenutnim stanjem teh vlog;

• pravilno je, da agencija EMA vsem zaposlenim naroči, naj ne kupujejo delnic v nobenem farmacevtskem podjetju. EMA bi morala tudi naročiti osebju, ki ga zaposli, naj proda vse pomembne deleže v farmacevtskih družbah, ki jih morda že ima, bodisi neposredno bodisi posredno ^[31], preden se zaposli v EMA;
• če bi imel uslužbenec le neznaten delež v zadevni družbi, ni verjetno, da bi zadevni delež vplival na njegovo neodvisnost.

Morebitne deleže v bankah, ki jih bo nadzorovala ECB, bi bilo zato treba izrecno obravnavati v novem etičnem okviru.

Točka, ki je bila izpostavljena po sestanku med službami 23. julija 2014: Predstavniki ECB so poudarili, da bo v skladu z novim okvirom poklicne etike vsem zaposlenim v ECB prepovedano trgovanje z delnicami in obveznicami, ki jih izdajo finančne družbe (vključno s kreditnimi institucijami), ter z njimi povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti (člen 0.4.2.2 osnutka novega okvira poklicne etike). Poleg tega lahko ECB od zaposlenih zahteva, da prodajo obstoječe finančno premoženje, če je to potrebno, da se prepreči navzkrižje interesov (glej zadnji oddelek člena 0.4.2.5 osnutka novega okvira poklicne etike).

Člen 0.4.1.1 osnutka novega okvira ECB za poklicno etiko zaposlenim omogoča, da opravljajo "zasebne finančne transakcije" tudi "za račun tretje osebe". Službe ECB bodo morda želele ponovno preučiti to določbo ali vsaj jasneje opredeliti izraza "zasebni" in "tretja oseba".

(iv) Žvižgaštvo

Osnutek novega etičnega okvira ne vsebuje vsebinskih določb o prijavljanju nepravilnosti, kar se zdaj obravnava ločeno. Vendar bi bilo lahko koristno, če bi službe ECB upoštevale preiskavo varuha človekovih pravic na lastno pobudo o prijavljanju nepravilnosti. Urad varuha človekovih pravic bo ECB v vednost poslal ustrezne dokumente [32].

Zlasti glede na člen 23 uredbe o EMN, ki pod naslovom "Poročanje o kršitvah" določa, da "ECB zagotovi, da so vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za poročanje o kršitvah pravnih aktov iz člena 4(3) s strani kreditnih institucij, finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov ali pristojnih organov v sodelujočih državah članicah, vključno s posebnimi postopki za prejemanje poročil o kršitvah in nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi. Taki postopki so skladni z ustrezno zakonodajo Unije in zagotavljajo uporabo naslednjih načel: ustrezna zaščita oseb, ki prijavijo kršitve, varstvo osebnih podatkov in ustrezna zaščita obtožencev", bo ECB morda želela razmisliti o tem, kako namerava v tem okviru zaščititi tretje osebe.

Nazadnje ECB v zvezi s tem vprašanjem predlaga naslednje besedilo člena 3(d) Pogojev za zaposlitev:

"(...) Zaposleni ravnajo v skladu z določbami okvira poklicne etike ECB in zlasti:

(...)

(d) spoštujejo najvišje standarde poklicne etike in delujejo lojalno do ECB;

(...)"

(poudarek dodan)

Zaposleni se lahko znajdejo v položaju, ko morajo poročati o resnih nepravilnostih zunaj ECB, na primer varuhu človekovih pravic ali uradu OLAF. Zgornje besedilo bi bilo zato mogoče spremeniti tako, da bi se nanašalo na „zvestobo Uniji“, tj. pojem iz člena 11 kadrovskih predpisov EU in načel javne službe varuha človekovih pravic.

Podobno se uvodna izjava (3) osnutka sklepa o spremembi pogojev za zaposlitev sklicuje na dejstvo, da morajo zaposleni „vedno delovati izključno v interesu Unije in ECB (...)“. Ni mogoče izključiti, da ti interesi ne bodo vedno sovpadali. Besede "(...) in ECB" bi se zato lahko črtale. Enaka pripomba velja za uvodno izjavo (3) osnutka sklepa o spremembi okvira poklicne etike, v kateri je navedeno, da „(osebje) mora vedno delovati izključno v interesu Unije in ECB (...)“.

Točka, ki je bila izpostavljena po sestanku med službami 23. julija 2014: Predstavniki ECB so poudarili, da je ECB edina posamezna institucija EU s statusom pravne osebe in da je to razvidno iz zgoraj navedenega.

 

[1] Naše pripombe se ne nanašajo na vsak vidik osnutka novega etičnega okvira, temveč na tiste vidike, s katerimi ima varuh človekovih pravic največ izkušenj.

[2] Urad bi moral na neki stopnji obravnavati razmerje med delom odbora ABR pri obravnavi zahtev za pregled in delom varuha človekovih pravic pri obravnavi pritožb. Vendar ta zadeva ne spada na področje uporabe tega delovnega dokumenta.

[3] Opozoriti je treba, da uvodna izjava (59) uredbe o EMN določa: „uredba iz člena 15(3) PDEU bi morala določiti podrobna pravila, ki omogočajo dostop do dokumentov ECB, ki izhajajo iz opravljanja nadzornih nalog, v skladu s PDEU“.

[4] Sklep ECB/1998/4 z dne 9. junija 1998 o sprejetju pogojev za zaposlitev v Evropski centralni banki, kakor je bil spremenjen 31. marca 1999, vsebuje pravila, ki urejajo delovna razmerja med ECB in njenimi zaposlenimi.

[5] Na voljo na spletnem naslovu: https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_10420100423en00030007.pdf

[6] Te določbe o prijavljanju nepravilnosti niso več vključene v osnutek novega okvira poklicne etike, saj ima ECB zdaj vzpostavljen poseben postopek za zaščito zaposlenih, ki poročajo o kršitvah poklicnih dolžnosti.

[7] Za člane novega Nadzornega odbora ECB bo pripravljen ločen kodeks ravnanja, medtem ko je ECB že vzpostavila kodeks ravnanja za Svet ECB in dopolnilni kodeks meril poklicne etike za člane Izvršilnega odbora. V skladu s pravili, določenimi v Dopolnilnem kodeksu, se od članov Izvršilnega odbora pričakuje, da spoštujejo načela, določena v Okviru poklicne etike za zaposlene, in pravila, določena v Kodeksu ravnanja za člane Sveta ECB.

[8] Načela so na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic:

http://www.ombudsman.europa.eu/en/resources/publicserviceprinciples.faces

[9] Trenutno je predmet prvega kroga posvetovanj z osebjem.

[10] Knjiga II ReNEUAL o upravnem urejanju, ki spodbuja javno posvetovanje, ni namenjena urejanju notranjih pravil.

[11] Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke določa (člen 36.1), da Svet ECB določi pogoje za zaposlitev v ECB.

[12] http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/correspondence.faces/en/52714/html.bookmark

[13] V skladu s členom 3(1) okvirne uredbe o EMN se "za nadzor vsakega pomembnega nadzorovanega subjekta ali pomembne nadzorovane skupine v sodelujočih državah članicah ustanovi skupna nadzorniška skupina. Vsaka skupna nadzorniška skupina je sestavljena iz zaposlenih iz ECB in pristojnih nacionalnih organov, imenovanih v skladu s členom 4, ki delajo pod vodstvom imenovanega zaposlenega v ECB (v nadaljnjem besedilu: koordinator skupne nadzorniške skupine) in enega ali več podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov, kot je podrobneje določeno v členu 6.“

[14] Na voljo na spletnem naslovu: http://www.oecd.org/dataoecd/13/22/2957360.pdf

[15] Na voljo na spletnem naslovu: http://www.oecd-ilibrary.org/governance/post-public-employment_9789264056701-en

[16] Na voljo na spletnem naslovu: http://www.oecd.org/officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=GOV/PGC/ETH(2009)2&docLanguage=En

[17] Razen seveda, če so slednji napoteni v ECB. Glej člen 0.1.2 osnutka novega etičnega okvira.

[18] Člen 3(1) okvirne uredbe o EMN določa, da "zaposleni v ECB (...) delajo pod vodstvom imenovanega zaposlenega v ECB (v nadaljnjem besedilu: koordinator skupne nadzorniške skupine) in enega ali več podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov (...)" (poudarek dodan)

[19] Če dejansko obstaja nesprejemljiva možnost nasprotja med interesi javnega uslužbenca kot zasebnega državljana (interesi zasebne sposobnosti) in dolžnostjo, ki jo ima kot javni uslužbenec (uradna dolžnost), je mogoče trditi, da obstaja „navzkrižje interesov“.

[20] Na voljo na spletnem naslovu: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/decision.faces/en/52934/html.bookmark

[21] Plačni razred I ali višji se nanaša na nižje vodstvo/svetovalce in višje, plačna banka F/G do H pa je strokovnjak.

[22] Člen 16 Kadrovskih predpisov se glasi: „Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela opravljati plačano ali neplačano poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je ta dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih zaposlitve, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesa službe uradniku prepove opravljanje te dejavnosti ali ga odobri pod pogoji, ki se mu zdijo primerni.“

[23] Izjave o interesih se v skladu s kadrovskimi predpisi ne zahtevajo. Kljub temu imajo nekateri generalni direktorati Komisije ob upoštevanju svojih posebnih nalog posebna pravila o izjavi o nasprotju interesov (člen 11a KP).

[24] Na voljo na spletnem naslovu: http://europa.eu/agencies/documents/2013-12-10_guidelines_on_conflict_of_interests_en.pdf

[25] Osnutek novega etičnega okvira trenutno ne zajema vzdrževanih družinskih članov.

[26] Glej www.oge.gov.

[27] Glej člen 0.3.4 osnutka novega okvira poklicne etike z naslovom "Spoštovanje načela ločevanja med nadzornimi funkcijami in funkcijami denarne politike", ki se glasi: „Uslužbenci spoštujejo načelo ločenosti med nadzorno funkcijo in funkcijo denarne politike, kakor je določeno v pravilih za izvajanje tega načela.“

[28] Ker na sestanku 23. julija 2014 ni bilo mogoče obravnavati vseh točk, so bile nekatere točke sporočene po sestanku.

[29] Na voljo na spletnem naslovu: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/decision.faces/en/53111/html.bookmark Glej zlasti odstavke 46–55.

[30] Takšne odločitve vključujejo "odločitve o nakupu", "odločitve o prodaji" ali "odločitve o zadržanju".

[31] Posredno lastništvo bi lahko vključevalo dejansko lastništvo prek skladov. Čeprav je agencija EMA v tem primeru predlagala, da bi lahko pritožnica svoje delnice vložila v sklad, je varuhinja človekovih pravic menila, da je lahko problematična tudi uporaba skladov s strani osebja agencije EMA za lastništvo delnic v farmacevtskih družbah, razen če so izpolnjeni strogi pogoji.

[32] To je bilo storjeno po elektronski pošti 28. julija 2014.