Ozadje pritožb

1. Varuhinja človekovih pravic je prejela dve pritožbi v zvezi z odločitvijo Evropske komisije, da ne bo podaljšala financiranja za tiste, ki izvajajo raziskave v okviru akcijskega programa Marie Skłodowske-Curie (MSCA), ki ga financira EU, zaradi vpliva krize zaradi COVID-19 na delo raziskovalcev.

2. Ukrepi Marie Skłodowske-Curie so program štipendij za raziskave, ki ga financira EU in upravlja Izvajalska agencija EU za raziskave (REA). Zagotavlja nepovratna sredstva za vse faze ^[1] poklicne poti raziskovalcev in na vseh področjih raziskav. REA ^[2] podpiše sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev s partnerji projekta (imenovanimi „upravičenci“^[3]). Ta sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev določa najvišji znesek financiranja, ki ga lahko projekt prejme od Komisije. Nepovratna sredstva krijejo „institucionalne stroške [4]“projektnih partnerjev in stroške osebja ^[5] za raziskovalce, ki jih zaposlujejo.

3. V okviru nepovratnih sredstev morajo projektni partnerji z raziskovalci podpisati ločeno pogodbo o zaposlitvi ^[6] in stroške osebja uporabiti za njihovo plačilo. Projektni partnerji morajo zaposlene raziskovalce obvestiti o njihovih pravicah in obveznostih ter o glavnih točkah nepovratnih sredstev. Niti Komisija niti REA nista pogodbenici tega ločenega sporazuma ali nista v kakršnem koli drugem neposrednem pogodbenem razmerju z raziskovalci.

4. Pritožniki so menili, da ukrepi ^[7], ki jih je Komisija sprejela za obvladovanje vpliva krize zaradi COVID-19 na raziskovalce, niso bili zadostni, saj jim niso omogočili nadaljevanja raziskav. Trdili so, da so kljub zagotovilu Komisije, da so bile rešitve najdene za večino raziskovalcev, mnogi od njih še vedno ostali brez podpore. Pritožniki so izrazili tudi zaskrbljenost, da je kriza zaradi COVID-19 nesorazmerno prizadela raziskovalke.

5. Skupina raziskovalcev v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie je začela tudi spletno peticijo, v kateri je Komisijo prosila za plačano podaljšanje. Poleg tega je združenje nekdanjih diplomantov Marie Curie Skłodowska ^[8] začelo raziskavo (v nadaljnjem besedilu: raziskava MCAA ^[9]), da bi ocenilo, kako je kriza zaradi COVID-19 vplivala na raziskovalce in katere dodatne rešitve bi bilo zanje mogoče najti.

Preiskava

6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Komisija s projektnimi partnerji, ki so prejeli nepovratna sredstva v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, in raziskovalci, ki so bili zaposleni za izvajanje povezanih projektov, komunicirala o možnostih, ki so jim na voljo, kadar je kriza zaradi COVID-19 vplivala na delo v zvezi z njihovimi raziskovalnimi projekti.

7. V okviru preiskave se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic sestala s predstavniki Komisije in agencije REA. Komisija in REA sta varuhinji človekovih pravic predložili tudi dokumente, iz katerih je razvidno, kako sta s projektnimi partnerji in pritožniki komunicirali o vprašanjih, izpostavljenih v pritožbah.

8. Po sestanku in oceni dokumentov, ki sta jih predložili Komisija in REA, je varuhinja človekovih pravic izdala svoje predhodne ugotovitve o pritožbah in pozvala Komisijo, naj odgovori. Potem ko je Komisija odgovorila, so pritožniki predložili svoje pripombe na odgovor.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. Pritožniki so trdili, da bi bili brez plačanega podaljšanja ali izrednega financiranja prisiljeni bodisi delati neplačano bodisi popolnoma opustiti svoje raziskave, kar bi lahko vplivalo na njihove možnosti za zagotovitev prihodnjega financiranja in njihovo poklicno pot.

10. Trdili so tudi, da je več nacionalnih organov za financiranje raziskovalcem zagotovilo plačane razširitve in da so bili zato prikrajšani, ker so sodelovali v prestižnem projektu, ki ga je financirala EU.

11. Komisija je pojasnila, da plačana podaljšanja niso mogoča v skladu s pravili, ki urejajo nepovratna sredstva v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie. V sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev je določen najvišji znesek nepovratnih sredstev, ki ga ni mogoče povečati. Sprememba najvišjega zneska ne bi vplivala le na preglednost in enako obravnavo raziskovalcev v postopku dodelitve nepovratnih sredstev, temveč bi tudi postavila pod vprašaj prvotno odločitev o dodelitvi nepovratnih sredstev. Iz istih razlogov ne bi bilo mogoče objaviti novega razpisa za zbiranje predlogov za dodelitev dodatnih sredstev.

12. Komisija je poudarila, da nikoli ni spodbujala neplačanega dela ali neplačanega dopusta. Namesto tega je vztrajal, da morajo biti raziskovalci plačani, tudi če zaradi omejitev v odziv na krizo zaradi COVID-19 niso mogli delati. Ti nasveti so bili projektnim partnerjem sporočeni že konec marca 2020, objavljeni pa so bili tudi na spletišču MSCA, ki je na voljo vsem raziskovalcem. Komisija je poudarila, da so bili raziskovalci v tem času plačani.

13. Komisija je dejala, da je preučila, kaj so nacionalni organi financiranja storili za podporo raziskovalcem, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19. Številni nacionalni organi financiranja niso ponudili plačanih podaljšanj, temveč so ponudili več prožnosti za proračune raziskovalnih projektov ali prilagodili časovne razporede raziskav. Plačana podaljšanja niso bila samodejna ali enostavna in so bila odobrena le za vsak primer posebej.

Predhodne ugotovitve varuha človekovih pravic

14. Varuhinja človekovih pravic je v svojih predhodnih ugotovitvah ^[10] priznala prožnost Komisije in resnična dosedanja prizadevanja za iskanje rešitev za raziskovalno skupnost. Ugotovila je, da sta Komisija in REA na splošno ustrezno ukrepali, da bi sporočili, katere ukrepe bi bilo mogoče sprejeti v okviru nepovratnih sredstev iz ukrepov Marie Skłodowske-Curie za pomoč raziskovalcem, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19.

15. Vendar je varuh človekovih pravic menil, da Komisija raziskovalni skupnosti nikoli ni pojasnila, zakaj ni mogoče odobriti plačanega podaljšanja ali izrednega financiranja.

16. Preiskava je pokazala, da si je Komisija prizadevala najti rešitve za dva pritožnika. „Projektni referenti“ agencije REA so odgovarjali na zastavljena vprašanja in na splošno pojasnili, zakaj plačano podaljšanje ni bilo mogoče. Stopili so v stik tudi z enim od pritožnikovih projektnih partnerjev in jih večkrat opozorili na možnost združevanja neuporabljenih institucionalnih stroškov za podporo pritožniku.

17. Varuhinja človekovih pravic je bila zaskrbljena, da bi lahko bilo brez rešitve še veliko več raziskovalcev. Komisijo je pozvala, naj razmisli o vzpostavitvi namenske spletne platforme za raziskovalno skupnost. Vsi tisti, ki so jih njihovi nadzorniki odvrnili od tega, da bi stopili v stik s Komisijo, ali ki preprosto niso vedeli, kako stopiti v stik s Komisijo, so lahko opozorili na težave, s katerimi so se soočali. Komisijo je tudi pozvala, naj objavi rezultate raziskave MCAA.

18. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija izjemoma povečala proračun za nekatera nepovratna sredstva, ki so namenjena pomoči pri iskanju rešitev za krizo zaradi COVID-19. To izjemno povečanje je bilo mogoče zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila kriza zaradi COVID-19. Komisijo je pozvala, naj si še zadnjič prizadeva za rešitev vprašanj, s katerimi se soočajo pritožniki in drugi raziskovalci v podobnih razmerah, ter jo pozvala, naj preuči, ali bi to izjemno povečanje proračuna lahko koristilo tudi drugim projektom.

Odgovor Komisije

19. Komisija je pozdravila predhodne ugotovitve in se zavezala, da bo raziskovalni skupnosti ponudila prožne rešitve v okviru pravnih in proračunskih omejitev.

20. Komisija je menila, da že ima vzpostavljene dobro uveljavljene komunikacijske kanale, prek katerih lahko raziskovalci opozorijo na morebitna vprašanja. Ti kanali so določeni v ustreznih informacijskih svežnjih, ki so na voljo projektnim partnerjem in raziskovalcem ^[11]. Komisija je nadalje navedla, da je posodobila in dopolnila svoje namensko spletišče o ukrepih Marie Skłodowske-Curie v zvezi s COVID-19, da bi bile vse ustrezne informacije lažje dostopne.

21. Komisija je na spletni strani objavila tudi nekaj rezultatov ^[12] v zvezi z raziskavo MCAA in zagotovila povezavo za raziskovalce, da izpolnijo raziskavo.

22. Poleg tega je Komisija začela anketo med projektnimi partnerji, da bi bolje razumela težave, s katerimi se soočajo v okviru svojega projekta MSCA. Začetni rezultati so pokazali, da je večina udeležencev menila, da so bili predlagani ukrepi prilagodljivosti dobro sporočeni in da je plačilo raziskovalcem, medtem ko niso mogli delati na projektu, ustrezen ukrep.

23. Komisija je priznala, da finančna uredba omogoča dodelitev nepovratnih sredstev brez razpisa za zbiranje predlogov v „izjemnih in ustrezno utemeljenih izrednih razmerah“. Ta določba je Komisiji omogočila povečanje proračuna majhnega števila tekočih nepovratnih sredstev za raziskovalne projekte, ki bi lahko takoj prispevali k reševanju krize zaradi COVID-19. Vendar te izjeme ni bilo mogoče uporabiti za odobritev plačanih podaljšanj raziskovalcem v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, ki so doživeli motnje zaradi krize zaradi COVID-19. Navedla je tudi, da nima potrebnih proračunskih sredstev, da bi vsem prizadetim ponudila plačana podaljšanja, in pojasnila, da bi se moral v skladu z načelom enake obravnave vsak tak ukrep od marca 2020 uporabljati za vse tekoče projekte ukrepov Marie Skłodowske-Curie.

24. Nazadnje se je Komisija strinjala, da bi bilo treba preučiti vpliv krize zaradi COVID-19 na raziskovalke v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, in navedla, da bo preučila to vprašanje in najboljši način za njegovo oceno.

Pripombe pritožnikov

25. Pritožniki so pozdravili zahtevo varuhinje človekovih pravic, naj Komisija preuči, ali bi lahko izjema, ki dovoljuje povečanje proračuna, koristila tudi drugim projektom.

26. Niso se strinjali z izjavo Komisije, da obstajajo uveljavljeni komunikacijski kanali, in so trdili, da je bila komunikacija Komisije z njimi pozna, ponavljajoča se in nezadovoljiva.

27. Pritožniki so menili, da Komisija ni v celoti upoštevala rezultatov raziskave MCAA in da se številni raziskovalci, ki so v podobnem položaju kot oni, soočajo s težavami.

28. Menili so tudi, da bi bilo treba objaviti naknadno anketo Komisije o projektnih partnerjih v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie skupaj z analizo.

29. Pritožniki so trdili, da je izjemno povečanje proračuna za nekatere projekte pokazalo, da so rešitve mogoče in da Komisija diskriminira tiste, ki se ne ukvarjajo z raziskavami, povezanimi s COVID-19. Komisijo so pozvali, naj to ustrezno analizira.

30. Nazadnje so pritožniki trdili, da obstajajo številni dokazi, da je kriza zaradi COVID-19 nesorazmerno prizadela raziskovalke. Menili so, da to, da Komisija tega ne upošteva in ne zagotavlja ciljno usmerjene podpore, pomeni diskriminacijo raziskovalk.

Končna ocena varuha človekovih pravic

31. Varuhinja človekovih pravic ceni težke razmere, s katerimi se soočajo številni raziskovalci v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie zaradi krize zaradi COVID-19. Hkrati priznava zavezo Komisije, da bo poiskala rešitve za raziskovalno skupnost. Čeprav je obžalovanja vredno, da ni bilo mogoče najti rešitve za pritožnike in druge raziskovalce v podobnih situacijah, varuhinja človekovih pravic sprejema pojasnila Komisije, zakaj je temu tako.

32. Varuhinja človekovih pravic ceni, da izredno povečanje proračuna v pravnem okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie ni mogoče. Komisija je ustrezno pojasnila pravne in proračunske omejitve. Komisija je tudi ustrezno pojasnila, zakaj je bilo povečanje proračuna izjemoma upravičeno v nekaj posebnih primerih, medtem ko splošno povečanje proračuna za vse projekte ni upravičeno. Ti primeri so se nanašali zlasti na raziskovalne projekte, ki bi lahko pomagali zagotoviti rešitve za krizo zaradi COVID-19. Vendar tem raziskovalcem ni bilo dodeljenih več sredstev, kot je bilo prvotno predvideno za njihove obstoječe projekte: izredna povečanja proračuna za ukrepe Marie Skłodowske-Curie so zajemala financiranje raziskav, namenjenih odzivanju na vprašanja v okviru krize zaradi COVID-19. Ker se je položaj projektov, ki so prejeli dodatna sredstva, razlikoval od položaja raziskovalcev v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie na splošno, tega ni mogoče šteti za diskriminacijo.  

33. Varuhinja človekovih pravic priznava, da pritožniki menijo, da bi moral program ukrepov Marie Skłodowske-Curie prejeti nekaj sredstev EU za okrevanje, namenjenih podpori tistim, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19. Čeprav se varuhinja človekovih pravic strinja, da so raziskave izjemno pomembne, njena naloga ni ocenjevati proračunske politike EU.

34. Kar zadeva prizadevanja Komisije za komuniciranje z raziskovalci v zvezi s težavami, s katerimi se soočajo, Komisija ni upoštevala njenega predloga za zagotovitev namenske spletne platforme za raziskovalno skupnost, vendar je zagotovila smernice o tem, kako uporabljati obstoječe kanale. Komisija je posodobila pogosto zastavljena vprašanja in posebno spletišče MSCA o COVID-19.^[13] Na teh spletiščih lahko raziskovalci najdejo smernice in povezave do dokumentov in drugih spletišč z dodatnimi informacijami. Na voljo so tudi navodila, kako neposredno stopiti v stik z ustreznim projektnim referentom REA. Vendar so ta navodila odvisna od posameznega programa ukrepov Marie Skłodowske-Curie.^[14] Medtem ko bodo nekateri raziskovalci lahko našli kontaktne podatke projektnega referenta, bodo morali drugi za to zaprositi svoje nadzornike. Varuhinja človekovih pravic je zaskrbljena, da nekateri raziskovalci svojih težav morda ne bodo mogli nasloviti neposredno na Komisijo. Predlagala bo izboljšave v zvezi s tem.

35. Informacije na posebnem spletišču MSCA v zvezi s COVID-19 kažejo, da je MCAA na podlagi svoje raziskave Komisiji priporočil, naj sprejme naslednje ukrepe: (1) zagotoviti jasnejše podporne kanale in sisteme za pritožbe, ki raziskovalcem omogočajo, da poročajo o težavah, ki jih ni mogoče rešiti s projektnimi partnerji; (2) zagotoviti dodatne smernice o spremembi namena neporabljenih institucionalnih stroškov; ter (3) analizirati sporočene primere težav in razloge, zakaj težave niso bile rešene. Varuhinja človekovih pravic meni, da je Komisija sprejela te ukrepe. Vse ustrezne informacije je zagotovila na posebnem spletišču MSCA o COVID-19; zagotovila je smernice o tem, kako spremeniti namen neuporabljenih institucionalnih stroškov; in je stopila v stik z raziskovalci, ki so poročali o težavah.

36. Eden od pritožnikov trdi, da za njegov problem ni bila najdena rešitev. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija stopila v stik s pritožnikom in pojasnila ukrepe, ki so bili mogoči v pravnem in proračunskem okviru. Žal finančna rešitev v obliki plačanega podaljšanja iz zgoraj navedenih razlogov ni ena od njih.

37. Varuhinja človekovih pravic sicer priznava zavezanost Komisije v teh razmerah brez primere, vendar jo spodbuja, naj si še naprej prizadeva najti rešitve za raziskovalno skupnost.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Glede na malo verjetne možnosti za zadovoljivejši izid za pritožnike in druge raziskovalce v podobnih okoliščinah nadaljnje preiskave niso upravičene.

Pritožniki in Komisija bodo obveščeni o tej odločitvi.

Predlogi za izboljšanje

1. Komisija bi morala razmisliti o objavi rezultatov „raziskave projektnih partnerjev“ v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie.

2. Komisija bi morala razmisliti o tem, da bi vsem raziskovalcem omogočila, da neposredno stopijo v stik s projektnim referentom, ne da bi morali za to zaprositi svoje nadzornike.

 

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 1. 2021

 

[1] Od doktorskih kandidatov do izkušenih raziskovalcev.

[2] V imenu Komisije.

[3] Projektni partnerji so večinoma univerze, raziskovalni centri in podjetja s sedežem v državi članici Evropske unije.

[4] Institucionalni stroški vključujejo stroške partnerjev projekta za raziskave, usposabljanje in mreženje ter stroške upravljanja in druge posredne stroške.

[5] Stroški osebja so sestavljeni iz mesečnega življenjskega dodatka, dodatka za mobilnost in družinskega dodatka ter so neposredno povezani s trajanjem projekta.

[6] pogodbo o zaposlitvi ali podobno. Ta pogodba mora raziskovalcem zagotavljati pravice socialne varnosti.

[7] Ti ukrepi vključujejo (1) uporabo neporabljenih institucionalnih stroškov za podporo plačam raziskovalcev; (2) združevanje institucionalnih stroškov med projektnimi partnerji za prerazporeditev med njihovimi raziskovalci; (3) delo s krajšim delovnim časom; (4) odsotnost do 30 dni se lahko zaračuna projektu; (4) Sprejemanje zamud ali nedokončanih projektov.

[8] MCAA je globalna mreža sedanjih in preteklih raziskovalcev, ki so sodelovali v projektih v okviru programa MSCA.

[9] https://www.mariecuriealumni.eu/news/mcaa-ncps-survey

[10] Celotno besedilo predhodnih ugotovitev varuha človekovih pravic je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/correspondence/en/136428

[11] https://ec.europa.eu/research/mariecurieactions/about-msca/covid-19-information/guidelines-fellows-and-project-coordinators

[12] https://ec.europa.eu/research/mariecurieactions/about-msca/covid-19-information/survey-covid-19-impact-outes

[13] https://ec.europa.eu/research/mariecurieactions/about-msca/covid-19-information/guidelines-fellows-and-project-coordinators

[14] Raziskovalci v programu individualnih štipendij MSCA lahko najdejo neposredne kontaktne podatke, medtem ko morajo raziskovalci v drugih programih za to zaprositi svojega koordinatorja.