Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropsko javno tožilstvo (EJT) obravnavalo pritožbe nacionalnega pomočnika evropskih delegiranih tožilcev v Italiji. Pritožnik je trdil, da so se evropski delegirani tožilci Evropskega javnega tožilstva v Rimu vmešavali v dva upravna postopka, ki ju je začel na nacionalni ravni. Pritožba se je nanašala tudi na to, kako je EJT obravnavalo zahtevo za dostop javnosti do dokumentov, ki jo je predložil pritožnik.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila pomanjkljivosti pri tem, kako EJT obravnava pritožbe, in sicer v zvezi s tem, kako je pritožniku sporočilo svoje stališče in zakaj je sklenilo, da ne bo sprejelo nadaljnjih ukrepov. EJT je to obravnavalo med preiskavo z jasnimi in razumnimi pojasnili svojega stališča. Ugotovila je tudi, da EJT pri obravnavi pritožb ni kršilo pravic pritožnika.

V zvezi z zahtevo za dostop do dokumentov je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da razlogi, ki jih je navedlo EJT za nerazkritje zahtevanih dokumentov, niso v skladu z zakonodajo EU o dostopu javnosti do dokumentov. Kljub temu je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je bila odločitev, da se dokumenti, ki jih je zahteval pritožnik, ne razkrijejo, razumna, čeprav iz drugega razloga, kot ga je navedlo EJT.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene.

Zadeva se je nanašala na čas, ki ga je Evropska komisija potrebovala za obravnavo pritožbe zaradi kršitve zoper Italijo v zvezi z ureditvijo delovnega časa in dopusta za osebje finančne policije (Guardia di Finanza) v Italiji. Pritožnik je leta 2022 pri Komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve v zvezi s to zadevo. V pritožbi varuhu človekovih pravic je menil, da Komisija ni sprejela odločitve o njegovi pritožbi zaradi kršitve v razumnem roku.

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave ugotovila, da je Komisija ustrezno utemeljila dosedanji čas. Zato je varuhinja zaključila preiskavo z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Vendar je glede na dosedanji čas pozvala Komisijo, naj zadevo obravnava prednostno.

Zadeva se nanaša na to, kako Evropska komisija obravnava pritožbo zaradi kršitve proti Irski v zvezi s pogoji za prevoz mladih telet, ki so še vedno na mlečni prehrani. Pritožnik je menil, da čas, ki ga je Komisija potrebovala za obravnavo pritožbe zaradi kršitve, ni bil razumen.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Komisija pozorno spremlja razmere. Preiskava še poteka, Komisija in nacionalni organi pa so o tej zadevi stalno in redno komunicirali in se sestajali.

Zato je varuhinja zaključila preiskavo z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je prvotno nanašala na to, da Evropska komisija pritožnika ni obveščala o stanju pritožbe zaradi kršitve glede skladnosti določene španske zakonodaje s pravili EU o varstvu podatkov in direktivo o elektronskem poslovanju.

Varuhinja človekovih pravic je od Komisije zahtevala, naj pritožnika obvesti o stanju pritožbe, razlogih za zamudo pri njeni oceni in akcijskem načrtu Komisije v tej zadevi. Ker Komisija pritožniku ni zagotovila dovolj podrobnih informacij, se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic sestala tudi s predstavniki Komisije in pregledala spis Komisije, da bi bolje razumela, kako Komisija obravnava pritožbo zaradi kršitve.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da čeprav Komisija v določenem obdobju ni bila dejavna v spisu, je po tem, ko se je zadevna španska zakonodaja začela v celoti uporabljati, redno sodelovala z nacionalnimi organi in ocenila primer. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila tudi, da čeprav Komisija pritožniku ni zagotovila pravočasnih informacij, kar je obžalovanja vredno, je med to preiskavo zagotovila podrobna pojasnila v zvezi s časom, potrebnim za obravnavo pritožbe zaradi kršitve, in njenim statusom. Poleg tega je Komisija Španiji med preiskavo v zvezi s prvim vidikom pritožbe zaradi kršitve poslala uradni opomin.

Zato je varuhinja zaključila preiskavo z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso bile upravičene.

Zadeva se je nanašala na uslužbenca Evropske centralne banke (ECB), ki je menil, da ga je nadrejeni nadlegoval. Na to se je pritožil v začetku leta 2021. ECB je začela upravno preiskavo in hkrati pritožnika zaradi lastne zaščite napotila na drugo delovno mesto v ECB.

Upravna preiskava je trajala dve leti in pol in je bila zaključena tri leta po tem, ko je pritožnik prvič zaprosil za pomoč. V upravni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bil pritožnik nadlegovan, in uradno uveden disciplinski postopek proti nadrejenemu.

Med nadaljnjim ukrepanjem ECB na podlagi izida upravne preiskave se je pritožnik obrnil na varuhinjo človekovih pravic. Trdil je, da je prišlo do nerazumnih zamud v postopku.

Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je ECB zaključila disciplinski postopek in pritožnik se je na koncu vrnil na svoje glavno delovno mesto.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je prišlo do nerazumnih zamud v vseh fazah obravnave zadeve v ECB in da ECB pri nadaljnjem ukrepanju ni obravnavala pomembnih vprašanj. Varuhinja človekovih pravic je zato ECB predlagala rešitev, in sicer, da se opraviči, plača odškodnino in zaposlenim zagotovi smiselno notranjo komunikacijo o primeru nadlegovanja.

ECB je v svojem odgovoru na predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev izrazila obžalovanje zaradi tega, kar se je zgodilo. Organizirala je dodatno notranjo komunikacijo o primeru nadlegovanja. Vendar ni ugotovila, da ima elemente, potrebne za preučitev finančnega nadomestila. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da škoda, ki jo je povzročila obravnava pritožnikovega primera nadlegovanja s strani ECB, žal ni bila popravljena z odgovorom ECB na predlog rešitve. Ker pa se priporočilo, ki ponavlja iste točke, ne zdi koristno, je varuhinja zaključila preiskavo s predlogi za sistemske izboljšave in ponovno pozvala ECB, naj sodeluje s pritožnikom, da bi ugotovila ustrezne finančne posledice njegovih nepravilnosti.