Zadeva se je nanašala na prošnjo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s stroški univerze v okviru projekta, ki ga financira EU. Pritožnik je svojo zahtevo Evropski komisiji predložil julija 2025.

Komisija je prvič odgovorila septembra 2025. Opredelila je deset dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prošnje za dostop, do katere je v celoti zavrnila dostop javnosti. Komisija je s tem trdila, da bi razkritje lahko ogrozilo poslovne interese zadevne univerze.

Pritožnik je odločitev Komisije izpodbijal s „potrdilno prošnjo“ septembra 2025. Ker Komisija ni predložila izrecnega odgovora, se je pritožnik oktobra 2025 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o implicitni zavrnitvi dostopa javnosti s strani Komisije in jo najprej pozvala, naj čim prej sprejme izrecen odgovor na potrdilno prošnjo pritožnika. Ker v določenem roku ni bilo odgovora, je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala zadevne dokumente in dokumentacijo o posvetovanju z zadevno univerzo.

Komisija je pritožniku odgovorila maja 2026 in mu odobrila širok delni dostop do zadevnih dokumentov. Pritožnik v svojih pripombah na potrdilni sklep Komisije ni izpodbijal preostalih redigiranj. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je bila pritožba v zvezi z implicitno zavrnitvijo dostopa s strani Komisije rešena z zdaj odobrenim dostopom. Kljub temu je varuhinja človekovih pravic obžalovala zamudo Komisije pri obravnavi pritožnikove prošnje za dostop, ki je trajala tudi po začetku preiskave. Varuhinja človekovih pravic še naprej pozorno spremlja zamude na podlagi pritožb, ki so ji bile predložene.

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA), da predlogu za financiranje EU v okviru razpisa za zbiranje predlogov za leto 2023 za podoktorsko štipendijo Marie Skłodowske-Curie (MSCA-PF), ki je del programa EU Obzorje Evropa, ne podeli „pečata odličnosti“. REA je zavrnila podelitev pečata odličnosti predlogu, ker ima tožeča stranka sedež v Združenem kraljestvu.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je REA svojo odločitev razumno obrazložila in ravnala v skladu z veljavnimi pravili. Zato je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti. Vendar je agenciji REA predlagala, naj pritožniku in drugim prosilcem s sedežem v Združenem kraljestvu, ki so v enakem položaju, predloži pojasnilo in/ali izda javno izjavo, v kateri bo pojasnjen poseben položaj prosilcev s sedežem v Združenem kraljestvu v razpisih za zbiranje predlogov MSCA-PF za leto 2023, zlasti v zvezi s pečatom odličnosti.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA) ukrepala na podlagi ugotovitev preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) v zvezi s subjektom, ki je sodeloval v dveh projektih, ki ju je financirala EU v okviru programa Obzorje 2020.

Agencija HaDEA je na podlagi ugotovitev urada OLAF o nepravilnostih pritožnika obvestila, da namerava prekiniti sodelovanje v projektih, izterjati stroške, ki se štejejo za neupravičene, in jih evidentirati v sistemu Evropske komisije za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES), ki je podatkovna zbirka „nezanesljivih“ oseb in subjektov, ki so zaprosili za sredstva EU ali sklenili pravne obveznosti z organi EU. Pritožnik je med drugim trdil, da mu agencija HaDEA pred registracijo v sistem EDES ni dala priložnosti, da izrazi svoja stališča.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da odločitev o registraciji pritožnika v sistemu EDES ni nujno vplivala na njegov pravni položaj in da je bila pritožniku v praksi dana možnost, da predstavi svoja stališča. Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Kljub temu je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj agencija HaDEA, ko subjekt obvesti o ugotovitvah v zvezi z njo, zadevni subjekt obvesti tudi, ali bi se lahko na podlagi takih ugotovitev registriral v sistemu EDES.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija obravnavala zahtevo za pregled sklepa o zavrnitvi predloga za financiranje raziskav v okviru programa Obzorje Evropa. Pritožnik je bil zlasti zaskrbljen, ker je Komisija določila omejitev znakov za opis zahtevkov za pregled in ni sprejela dokumentov, predloženih zunaj namenskega spletnega obrazca.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je razumno, da Komisija določi omejitve znakov. V okviru preiskave se je Komisija strinjala tudi s povečanjem omejitve znakov in njeno uskladitvijo z drugimi podobnimi postopki.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.  

Zadeva se je nanašala na prošnjo za dostop javnosti do treh dokumentov, in sicer rednega poročila in dveh končnih rezultatov, povezanih s projektom, ki ga je financirala EU in se je nanašal na študijo o tveganju za nastanek raka možganov zaradi izpostavljenosti radiofrekvenčnim poljem v otroštvu in adolescenci. Komisija je omogočila širok delni dostop do rednega poročila, vendar ni imela dostopa do obeh rezultatov, pri čemer se je sklicevala na varstvo osebnih podatkov in poslovnih interesov. Pritožnik ni bil zadovoljen z odobrenim dostopom in veliko zamudo pri prejemu končnega odgovora, zato se je obrnil na varuha človekovih pravic.

Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pregledala vse tri zadevne dokumente. V zvezi z rednim poročilom je varuhinja človekovih pravic menila, da bi Komisija lahko omogočila širši dostop, saj so nekatere informacije že javno dostopne. V zvezi z obema rezultatoma je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija ni ustrezno pojasnila, kako bi razkritje dokumentov ogrozilo poslovne interese strani, vključenih v projekt.

Varuhinja človekovih pravic je svoje predhodne ugotovitve posredovala Komisiji.

Komisija je varuhu človekovih pravic v odgovor odobrila širok dostop do dokumentov. Ohranila je le redigiranje nekaterih osebnih podatkov ter blagovnih znamk in modelov mobilnih telefonov, uporabljenih za študijo, pri čemer je trdila, da bi razkritje slednjih škodilo poslovnim interesom proizvajalcev.

Varuhinja človekovih pravic je pozdravila pozitiven odgovor Komisije in širok dostop, ki je bil odobren. Menila je, da je redigiranje osebnih podatkov razumno, vendar je opozorila, da bi lahko Komisija bolje pojasnila omejeno redigiranje, da bi zaščitila poslovne interese. Precejšnja zamuda Komisije pri obravnavi zahteve za dostop javnosti je bila obžalovanja vredna in je pomenila nepravilnost.