Pritožnik je okoljska nevladna organizacija, ki je Evropsko komisijo zaprosila za dostop javnosti do dokumentov v zvezi z raziskovalnim projektom raziskovanja rudnin, ki je prejel sredstva EU v okviru programa Obzorje 2020. Komisija je opredelila pet dokumentov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve. Zavrnila je razkritje enega dokumenta in odobrila delni dostop do štirih dokumentov. V podporo svoji odločitvi se je sklicevala na različne izjeme na podlagi zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov, pri čemer je trdila, da bi razkritje lahko ogrozilo poslovne interese fizične ali pravne osebe in varstvo osebnih podatkov.

Varuhinja človekovih pravic je po pregledu dokumentov menila, da vsebujejo informacije, ki jih je mogoče razumeti kot „informacije o okolju“ v smislu uredbe EU o Aarhuški konvenciji, ki bi morale biti bolj pregledne. Komisijo je pozvala, naj ponovno preuči svoje stališče, da bi zagotovila čim širši dostop javnosti.

Komisija je vztrajala pri svojem stališču, da ni mogoče odobriti nadaljnjega dostopa. Čeprav je varuhinja človekovih pravic izrazila obžalovanje zaradi odločitve Komisije, da ne bo razkrila več delov zadevnih dokumentov, je priznala, da so informacije o raziskovalnem projektu in zlasti o dejavnostih v zadevnem rudniku že javno dostopne. Glede na to je varuhinja človekovih pravic menila, da nadaljnje preiskave v zvezi s to zadevo niso upravičene.

Vendar je izrazila zaskrbljenost glede tega, kako Komisija obravnava zahteve za dostop do dokumentov, ki vsebujejo okoljske informacije. Poudarila je, da je treba izjeme pri odobritvi dostopa javnosti do informacij o okolju razlagati restriktivno, in opozorila Komisijo, da je preglednost na tem področju ključna za povečanje legitimnosti dejavnosti EU in zaupanja javnosti vanje.