Evropska varuhinja človekovih pravic je Evropsko komisijo pozvala, naj zagotovi več jasnosti glede smernic, namenjenih pomoči pri izvajanju akta o umetni inteligenci, potem ko je pritožnik opozoril na morebitna neskladja med zahtevami, ki jih nalagata akt in kodeks ravnanja za umetnointeligenčne modele za splošne namene.

Pritožnik, poslanec Evropskega parlamenta, se je obrnil na Komisijo v zvezi z dejstvom, da akt o umetni inteligenci od ponudnikov zahteva, da vzdržujejo posodobljene informacije o porabi energije, ki se uporablja v umetnointeligenčnih modelih za splošne namene, vključno z njihovim razvojem, vendar se zdi, da jih kodeks ravnanja v nekaterih okoliščinah izvzema iz te obveznosti.

Pritožnik se je obrnil na varuhinjo človekovih pravic, potem ko je Komisija dejala, da je njegova vloga omejena na odločanje, ali je kodeks kot celota ustrezen ali ne, namesto da bi, kot je predlagal pritožnik, spremenil kodeks, da bi ga uskladil z aktom o umetni inteligenci. Pritožnik je predlagal tudi, da bi morala Komisija kodeks odobriti z izvedbenim aktom, s čimer bi zagotovila njegovo enotno uporabo po vsej EU.

Varuhinja človekovih pravic je ob začetku preiskave Komisijo pozvala, naj obravnava posebne pomisleke pritožnika glede zahtev za poročanje o porabi energije in pojasni svoje stališče, da ni pooblaščena za ocenjevanje posameznih elementov kodeksa.

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo prosila tudi za utemeljitev, ki bi jo uporabila pri odločanju o odobritvi kodeksa ravnanja s sprejetjem izvedbenega akta, ki bi mu dal „splošno veljavnost“ v EU.

Zahtevala je, da se prva seja za razpravo o teh vprašanjih organizira do 20. marca 2026.

Ozadje

Akt EU o umetni inteligenci je začel veljati avgusta 2024 in naj bi urejal razvoj in uporabo umetnointeligenčnih sistemov.

Kodeks ravnanja je sklop smernic, ki so jih pripravili deležniki, vključno z industrijo, civilno družbo in akademskimi krogi, da bi ponudnikom umetnointeligenčnih sistemov pomagali izpolniti zahteve akta o umetni inteligenci.