Ozadje pritožbe

Zahteva po dokumentiranju ali oceni porabe energije GPAI v skladu z aktom o umetni inteligenci

1. Sistemi umetne inteligence za splošne namene (GPAI) so zasnovani za opravljanje številnih različnih nalog (kot so na primer spletni klepeti z umetno inteligenco). Ponudniki GPAI imajo ključno vlogo, saj so številni umetnointeligenčni sistemi, zasnovani za bolj specifične naloge (kot je na primer prepoznavanje govora), zgrajeni z uporabo modelov GPAI. Zaradi te pomembne vloge GPAI regulatorji in podjetja, vključena v umetno inteligenco, potrebujejo dovolj informacij o modelih GPAI, da bi razumeli njihove zmogljivosti, tveganja in vplive, vključno z vplivi na okolje.

2. Zato morajo ponudniki GPAI v skladu z aktom o umetni inteligenci [1] hraniti posodobljeno tehnično dokumentacijo o svojih modelih, vključno z informacijami o porabi energije teh modelov, in te informacije na zahtevo deliti s pristojnimi organi. Ta dokumentacija mora zajemati tudi „postopek usposabljanja in testiranja“modelov [2], tj. razvojne procese, v katerih se modelu prikažejo izjemno velike količine podatkov, da se lahko nauči vzorcev za verjetna predvidevanja in ustvarjanje odgovorov na pozive uporabnikov v prihodnosti. Ta dokumentacija mora vsebovati „znano ali ocenjeno porabo energije modela“, vključno s porabo energije med postopkom razvoja modela [3].

3. Hkrati akt o umetni inteligenci določa, da „[č]e poraba energije modela ni znana, lahko poraba energije temelji na informacijah o uporabljenih računalniških virih“.[4] Z drugimi besedami, če ponudnik ne ve natančno, koliko energije model porabi ali porabi med usposabljanjem, ga lahko oceni na podlagi računalniške moči in strojne opreme, ki se uporabljata za ustvarjanje ali zagon modela, tj.: število strežnikov, čipov, čas usposabljanja in računalniške ure. V aktu o umetni inteligenci se predpostavlja, da lahko ponudniki na podlagi teh dejavnikov pripravijo razumno oceno porabe energije.

Vloga kodeksa ravnanja za GPAI

4. Akt o umetni inteligenci tako kot številni zakonodajni akti EU o varnosti proizvodov določa splošne pravne zahteve, za izpolnitev katerih je treba podrobneje opredeliti tehnične rešitve. Zato mora Urad Komisije za umetno inteligenco [5] spodbujati in olajšati pripravo „kodeksov ravnanja“, ki spodbujajo pravilno uporabo akta o umetni inteligenci. Ponudnike GPAI, pristojne nacionalne organe, civilno družbo, akademske kroge in druge ustrezne deležnike lahko pozove, naj prispevajo k pripravi takih kodeksov.[6] V skladu z aktom o umetni inteligenci bi morali biti „kodeksi ravnanja osrednje orodje za ustrezno izpolnjevanje obveznosti iz [akta o umetni inteligenci] za ponudnike umetnointeligenčnih modelov za splošne namene. Ponudniki bi morali imeti možnost, da se pri dokazovanju izpolnjevanja obveznosti zanesejo na kodekse ravnanja.“[7]

5. Hkrati so kodeksi ravnanja predvideni kot začasne rešitve, dokler evropske organizacije za standardizacijo ne razvijejo „usklajenih standardov“ in jih ne odobri Komisija. Kot je navedeno v aktu o umetni inteligenci, „ko Urad [Komisije] za umetno inteligenco objavi harmonizirani standard in ga oceni kot ustreznega za kritje ustreznih obveznosti, bi morala skladnost z evropskim harmoniziranim standardom ponudnikom omogočiti domnevo o skladnosti“ s pravnimi obveznostmi, ki jih nalaga akt o umetni inteligenci.[8] Poleg tega lahko Komisija pod nekaterimi pogoji z izvedbenimi akti določi „skupne specifikacije“, kadar se izkaže, da harmonizirani standardi na koncu niso na voljo.[9]

6. Komisija bi morala v skladu z aktom o umetni inteligenci oceniti ustreznost kodeksov ravnanja, namenjenih olajšanju uporabe akta o umetni inteligenci, in objaviti svojo oceno.[10] V zvezi s tem so deležniki nedavno pripravili kodeks ravnanja za umetno inteligenco, ki ga je Komisija (in odbor za umetno inteligenco) ocenila kot ustreznega.[11]

7. V skladu z vzorčnim dokumentacijskim obrazcem, predlaganim v tem kodeksu, „če količine energije, porabljene za usposabljanje, ni mogoče oceniti zaradi pomanjkanja kritičnih informacij ponudnika računalniške ali strojne opreme“, lahko uporabniki kodeksa pojasnijo vrsto informacij, ki jih nimajo [12].

Očitek

8. Pritožnik, poslanec Evropskega parlamenta, je menil, da zgornja rešitev, predlagana v kodeksu, ni v skladu z ustreznimi določbami akta o umetni inteligenci.

9. Pritožnik je Komisijo obvestil o svojih pomislekih. Podpredsednik Komisije, pristojen za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, je na pomisleke pritožnika odgovoril septembra 2025. Pritožnik s tem odgovorom ni bil zadovoljen, zato se je oktobra 2025 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

10. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo, da bi pojasnila, kako je Evropska komisija ocenila določbe kodeksa o porabi energije.

11. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je v okviru preiskave sestala s predstavniki Komisije, da bi razpravljala o vprašanju iz te pritožbe. Varuhinja človekovih pravic je pridobila tudi pripombe pritožnika k poročilu o sestanku.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

12. Pritožnik je trdil, da po eni strani člen 53(1) akta o umetni inteligenci in Priloga XI k njemu od ponudnikov GPAI zahtevata, da pripravijo, posodabljajo ter Uradu za umetno inteligenco in pristojnim nacionalnim organom na zahtevo predložijo informacije o znani ali ocenjeni porabi energije svojih modelov, ki se uporabljajo v sistemih GPAI, vključno s porabo energije med njihovim razvojem, tj. usposabljanjem in preskušanjem. Po drugi strani se zdi, da kodeks ponudnike izvzema iz obveznosti zagotavljanja teh informacij, „če količine energije, porabljene za usposabljanje, ni mogoče oceniti zaradi pomanjkanja kritičnih informacij pri ponudniku računalniške ali strojne opreme“. V takem primeru lahko ponudniki zgolj pojasnijo, katere vrste informacij nimajo. V zvezi s tem je pritožnik trdil, da obstaja neskladje med aktom o umetni inteligenci in kodeksom.

13. Pritožnik je dodal, da ima akt o umetni inteligenci edinstveno vlogo pri zmanjševanju okoljskih tveganj umetne inteligence. Po navedbah pritožnika projekcije kažejo, da bi se lahko poraba električne energije, povezana z umetno inteligenco, do leta 2030 več kot podvojila, kar bi lahko predstavljalo 3 % skupne porabe energije v EU, na Irskem pa bi ta številka lahko presegla 20 %. Pritožnika je poleg tega skrbelo, da posamezni podatkovni centri že porabijo toliko električne energije kot 100 000 gospodinjstev letno.

14. Komisija je v odgovoru pritožniku trdila, da bo Urad za umetno inteligenco kljub temu ocenil porabo energije, če ponudniki od ponudnika računalniške ali strojne opreme nimajo kritičnih informacij, potrebnih za oceno porabe energije modela med usposabljanjem.

15. Predstavniki Komisije so na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic poudarili, da je v Prilogi XI k aktu o umetni inteligenci priznano, da natančni podatki o porabi energije morda niso znani in jih je mogoče oceniti na podlagi uporabljenih računalniških virov. Vendar lahko obstajajo primeri, v katerih ponudniki modelov ne morejo opraviti ocene, ker nimajo kritičnih podatkov od ponudnikov računalniških virov, ki gostijo njihovo infrastrukturo za usposabljanje. Zato lahko ponudniki modelov v skladu s kodeksom navedejo „ni relevantno“ [ni na voljo] in jasno navedejo, katere kritične informacije manjkajo. Urad za umetno inteligenco bo nato ocenil, ali je navedba manjkajočih kritičnih informacij razumna. V takih primerih bo Urad za umetno inteligenco opravil lastno oceno porabe energije na podlagi predloženih informacij in drugih informacij, ki jih ima na voljo, ter ugotovitev tekoče študije Komisije o energijsko učinkoviti umetni inteligenci z nizkimi emisijami [13].

16. Poleg tega so predstavniki Komisije pojasnili, da imajo ponudniki GPAI, kadar Komisija kodeks ravnanja oceni kot ustrezen, legitimna pričakovanja, da bo Komisija menila, da spoštovanje potrjenega kodeksa ravnanja zadostuje za dokazovanje skladnosti z njihovimi obveznostmi iz akta o umetni inteligenci.

17. Pritožnik je v odgovor na pojasnilo Komisije, predstavljeno na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic, trdil, da pristop, ki ga je predlagala Komisija, ni niti potreben niti sprejemljiv v skladu z aktom o umetni inteligenci. Po navedbah pritožnika ima ponudnik več informacij o usposabljanju svojega modela kot Komisija, zato ni razloga, da bi bila ocena izvedljiva za Komisijo, ne pa za ponudnika. Pritožnik je tudi trdil, da bi morala Komisija, če ima informacije, ki bi lahko bile koristne pri pripravi ocen porabe energije, te informacije objaviti in jih tako deliti s ponudniki GPAI, ki imajo težave pri pripravi svojih ocen. Poleg tega je pritožnik poudaril, da je pristop Komisije nezakonit, ker v aktu o umetni inteligenci ni pravne podlage, na podlagi katere bi lahko Komisija ocenila porabo energije. Za pritožnika bi morala Komisija začeti hitro posodabljanje kodeksa.

Ocena varuha človekovih pravic

18. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija ocenila, da je kodeks ustrezno orodje, s katerim lahko ponudniki dokažejo skladnost z aktom o umetni inteligenci, tudi v zvezi z vzdrževanjem posodobljene dokumentacije o porabi energije splošne infrastrukture za umetno inteligenco. Varuhinja človekovih pravic razume, da zato Komisija pri ocenjevanju posameznih primerov načeloma ne bo odstopala od rešitev, določenih v kodeksu. Zato ima lahko ta kodeks ključno vlogo pri usmerjanju svojih podpisnikov pri zagotavljanju skladnosti z aktom o umetni inteligenci, vsaj v zgodnji fazi njegovega izvajanja, kadar harmonizirani standardi ali specifikacije Komisije še niso na voljo.

19. Varuhinja človekovih pravic je seznanjena s pomislekom pritožnika, da se zdi, da kodeks ponudnike v primerih, ko nimajo „kritičnih informacij“, izvzema iz njihove dolžnosti, da ocenijo porabo energije svojih modelov med usposabljanjem in preskušanjem, namesto da bi od njih zahteval, da sprejmejo dodatne ukrepe za pridobitev teh informacij.

20. Zdi se, da Komisija v takih primerih trdi, da bodo ponudniki svojo dolžnost v skladu z aktom o umetni inteligenci izpolnili tako, da bodo pojasnili, katerih informacij nimajo. Na podlagi teh in drugih informacij, ki jih ima na voljo, bo lahko po mnenju Komisije njen urad za umetno inteligenco dovolj zanesljivo ocenil zadevno porabo energije in tako izpolnil temeljni cilj akta o umetni inteligenci. Komisija sprejema to rešitev, ker je zaskrbljena, da ponudniki GPAI v nekaterih primerih tehnično morda ne bodo mogli pridobiti tehničnih informacij o računalniških virih, ki jih uporabljajo za svoje modele.

21. Vendar je varuhinja človekovih pravic seznanjena tudi s pomislekom pritožnika, da bi lahko Urad za umetno inteligenco prevzel odgovornost, ki jo akt o umetni inteligenci nalaga ponudnikom infrastrukture za splošne namene.

22. Varuhinja človekovih pravic na splošno ugotavlja, da je postopek izvajanja akta o umetni inteligenci še posebej zapleten, saj vključuje oceno povsem novih tehnoloških priložnosti, izzivov in rešitev ter vključuje poskusne faze in stalne izboljšave. Varuhinja človekovih pravic priznava strokovno znanje in diskrecijsko pravico Komisije pri določanju, kako najbolje ukrepati pri doseganju ciljev akta o umetni inteligenci, zlasti glede na hiter tehnološki razvoj umetne inteligence za splošne namene.

23. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da naj bi bil kodeks začasen instrument za spodbujanje skladnosti z aktom o umetni inteligenci. Zato je mogoče rešitve, ki jih predlaga, še izboljšati. Zlasti mora Komisija v skladu z aktom o umetni inteligenci redno spremljati in ocenjevati doseganje ciljev kodeksov ravnanja.[14] Poleg tega mora Urad Komisije za umetno inteligenco spodbujati in olajševati pregled in prilagajanje kodeksov ravnanja, zlasti glede na nastajajoče standarde.[15] V vsakem primeru bi bilo treba kodekse ravnanja na koncu nadomestiti s harmoniziranimi standardi ali, če sprejetje teh standardov ni uspešno, s skupnimi specifikacijami Komisije.[16]

24. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da mora Komisija v skladu s členom 40(2) akta o umetni inteligenci zahtevati rezultate v zvezi s postopki poročanja in dokumentiranja za izboljšanje učinkovitosti virov umetnointeligenčnih sistemov, kot je zmanjšanje porabe energije in drugih virov umetnointeligenčnega sistema velikega tveganja v njegovem življenjskem ciklu, ter v zvezi z energijsko učinkovitim razvojem umetne inteligence za splošne namene. Varuhinja človekovih pravic razume, da lahko ti rezultati dodatno izboljšajo sledenje in pomagajo zmanjšati porabo energije umetne inteligence v okviru postopnega procesa izvajanja akta o umetni inteligenci.

25. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic meni, da je stališče Komisije razumno in da na tej stopnji nadaljnje preiskave te zadeve niso upravičene.

26. Hkrati varuhinja človekovih pravic verjame, da si bo Komisija v okviru postopnega in zahtevnega postopka izvajanja akta o umetni inteligenci prizadevala izboljšati tehnične rešitve, da bi ponudnikom GPAI omogočila izpolnjevanje zahtev iz tega akta, tudi v zvezi z dokumentiranjem porabe energije GPAI.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zaključila ta primer z naslednjo ugotovitvijo [17]:

Nadaljnje preiskave niso upravičene glede na zavezo Komisije, da bo izpolnila cilje akta o umetni inteligenci v smislu sledenja porabi energije GPAI tudi v primerih, ko njihovi ponudniki nimajo kritičnih informacij o uporabljenih računalniških virih. Varuhinja človekovih pravic verjame, da si bo Komisija prizadevala izboljšati tehnične rešitve, da bi ponudnikom storitev splošnega interesa omogočila izpolnjevanje zahtev akta o umetni inteligenci v postopnem procesu njegovega izvajanja.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 6. oktobra 2026

[1] Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (...) (v nadaljnjem besedilu: akt o umetni inteligenci) (UL L 2024/1689, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32024R1689).

[2] Člen 53(1), točka (a), akta o umetni inteligenci.

[3] Priloga XI, oddelek 1, točka 2(e), akta o umetni inteligenci.

[4] Prav tam, zadnji stavek.

[5] V skladu s členom 3(47) akta o umetni inteligenci „‚Urad za UI‘ pomeni funkcijo Komisije, da prispeva k izvajanju, spremljanju in nadzoru umetnointeligenčnih sistemov in modelov UI za splošne namene ter upravljanju umetne inteligence, kot je določeno v Sklepu Komisije z dne 24. januarja 2024 [...]“. Glej https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/ai-office.

[6] Člen 56 akta o umetni inteligenci.

[7] Uvodna izjava 117 akta o umetni inteligenci.

[8] Prav tam.

[9] Člen 41(1) akta o umetni inteligenci.

[10] Člen 56(6) akta o umetni inteligenci.

[11] https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/contents-code-gpai

[12] Prav tam. Glej „Vzorčni dokumentacijski obrazec“, priložen „Poglavju o preglednosti“.

[13] https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/consultations/targeted-consultation-measuring-energy-consumption-and-emissions-ai-models-and-systems

[14] Člen 56(6) akta o umetni inteligenci.

[15] Člen 56(8) akta o umetni inteligenci.

[16] Člena 41 in 56 akta o umetni inteligenci ter uvodna izjava 117 akta o umetni inteligenci.

[17] Ta pritožba je bila obravnavana v okviru delegirane obravnave zadev v skladu s sklepom evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb.