1. Uvod

Z veseljem vam predstavljam letno poročilo evropskega varuha človekovih pravic za leto 2022.

Urad se je letos ponovno osredotočil na pravico javnosti do sodelovanja v demokratičnem življenju Evropske unije, za kar sta bistvenega pomena pregledno odločanje in pravočasen dostop do dokumentov EU.

V zvezi s tem sem Evropsko komisijo pozvala, naj sprejme ukrepe, s katerim bo zagotovljeno, da bo javnost brez težav videla, kako se porabljajo sredstva, namenjena pomoči gospodarstvu EU pri okrevanju po pandemiji.

Začela sem tudi javno posvetovanje o preglednosti sprejemanja odločitev o okoljskih zadevah. Državljani imajo pravico do udeležbe in dostopa do informacij pri odločitvah o okoljskih zadevah, zato je pomembno oceniti, ali uprava EU te pravice v celoti spoštuje.

Pritožbe, poslane uradu kažejo, da so ljudje pogosto nezadovoljni s tem, kako dolgo institucije EU obravnavajo njihove zahteve za dostop do dokumentov, kljub temu, da za to obstajajo določeni časovni okviri. Da bi ugotovili, kaj prispeva k tem zamudam, sem začela dve preiskavi, da bi podrobneje proučili, kako se obravnavajo take zahteve.

Objavila sem tudi smernice o vidiku tega vprašanja, ki je za upravo EU razmeroma nov: kako in kdaj beležiti besedilna sporočila, povezana z delom. Te smernice bodo pripomogle k uskladitvi upravnih praks EU s sodobnimi metodami komuniciranja.

V letu 2022 sem se še naprej osredotočala na pojav vrtljivih vrat, med drugim tako, da sem Evropsko centralno banko pozvala, naj bo še posebej pozorna na prehajanje osebja na delovna mesta v finančnem sektorju, Evropski investicijski banki pa predlagala, naj poostri izvajanje svojih pravil na tem področju. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je Komisija po obsežni preiskavi te zadeve sprejela ukrepe za izboljšanje obravnavanja pojava vrtljivih vrat.

V zadnjih letih sem izvedla notranjo reorganizacijo urada, da bi lahko bolj učinkovito obravnavali pritožbe in sistemska vprašanja v upravi EU. To je privedlo do hitrejšega obravnavanja pritožb in pomembnih pozitivnih rezultatov za upravo EU na številnih področjih. Z namenom zbiranja zamisli za ohranitev urada kot dragocenega nadzornega organa sem z Oddelkom za pravo Evropskega univerzitetnega inštituta in Šolo za evropsko in transnacionalno upravljanje v Firencah gostila akademski seminar o razvijajoči se vlogi evropskega varuha človekovih pravic. Nekatere zamisli, ki izhajajo iz teh razprav, nameravam nadalje proučiti.

Na letni konferenci evropske mreže varuhov človekovih pravic so bila obravnavana nekatera glavna vprašanja, s katerimi se srečujejo varuhi človekovih pravic, kot je spoštovanje pravic tistih, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Z veseljem sem uradno pozdravila ukrajinske in moldavske urade varuhov človekovih pravic v mreži, potem ko sta obe državi junija dobili status kandidatke za članstvo v EU.

Leto se je končalo mračno z obtožbami o korupciji v Evropskem parlamentu. V središče pozornosti je postavilo ohlapna etična pravila v parlamentu in širši institucionalni EU. Ker ima EU status regulativne, trgovinske in politične sile na svetovni ravni, je naravna tarča lobistov, industrije in tujih držav, ki poskušajo vplivati na njeno odločanje. Zagotoviti moramo, da bodo etična in protikorupcijska pravila EU sposobna vzdržati ta pritisk.

Za okrepitve uprave EU na tem področju je treba opozarjati na to, kje so se standardi znižali in kaj je mogoče izboljšati. Kot neodvisen organ za etično spremljanje bo naš urad to nadaljeval tudi v letu 2023.

Emily O'Reilly

2. Leto 2022 na kratko

3. Ključne teme

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je pomagati ljudem, podjetjem in organizacijam pri stikih z institucijami, organi, uradi ter agencijami EU. Težave, ki se pojavljajo, se nanašajo na pomanjkanje preglednosti pri odločanju, zavrnitev dostopa do dokumentov, kršitve temeljnih pravic in težav s pogodbami. V naslednjih poglavjih je predstavljen pregled ključnih zadev, povezanih s posameznim področjem.

3.1. Etična vprašanja

Ohranjanje visokih etičnih standardov v upravi EU je ključno področje dela evropskega varuha človekovih pravic. To vključuje izvajanje pravil o pojavu „vrtljivih vrat“, nasprotju interesov in srečanjih z lobisti. Varuhinja človekovih pravic predvideva tudi morebitne težave in proaktivno poziva institucije EU, naj zagotovijo informacije o tem, kako spoštujejo etične standarde, zlasti na področjih velikega javnega interesa.

Varuhinja človekovih pravic je v okviru splošne osredotočenosti na medsebojno delovanje uprave EU z lobisti in deležniki Komisijo zaprosila za informacije o tem, kako uprava zagotavlja preglednost in uravnoteženo zastopanost interesov v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP). Podala je več pripomb, med drugim, da bi moral Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja kot vodilni oddelek za to vprašanje o skupni kmetijski politiki poleg predstavnikov kmetijskega sektorja v največji možni meri razpravljati z državljani in drugimi deležniki. Komisijo je tudi spodbudila, naj proaktivno objavi več informacij o odobritvi „strateških načrtov“ držav članic, v katerih je podrobno opisano, kako bodo izpolnjeni cilji skupne kmetijske politike.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo na lastno pobudo, da bi ocenila, kako Komisija zagotavlja, da je njena interakcija z zastopniki interesov tobačne industrije pregledna. Preiskava je nadaljevanje prejšnjih preiskav na tem področju, vključno s preiskavo, v kateri je bilo leta 2016 ugotovljeno, da Komisija ni izpolnila svojih obveznosti iz Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom.

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je tudi predvideti vprašanja javnega interesa in predhodno zaprositi upravo EU za informacije. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic Komisijo zaprosila za več podrobnosti o tem, kako zagotavlja, da zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo pri ocenjevanju predlogov projektov v okviru Evropskega obrambnega sklada (ERS), niso v nasprotju interesov. Ugotovila je, da seznam strokovnjakov ni bil javno objavljen, kar še poudarja pomembnost tega, da se etične obveznosti dosledno izvajajo.

Varuhinja človekovih pravic je pozdravila predlog Komisije za spremembo finančne uredbe, da se vanjo vključi možnost zavrnitve prijaviteljev na razpis, če so v nasprotju poklicnih interesov. Predlog spremembe je bil odgovor na ugotovitve varuhinje človekovih pravic o odločitvi Komisije, da družbi BlackRock Investment Management dodeli naročilo za izvedbo študije, ki bi bila za družbo zanimiva s finančnega in regulativnega vidika.

3.2. Pojav vrtljivih vrat

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi obsežne preiskave – v kateri je bilo zajetih 100 zadev – o tem, kako Komisija obravnava prehajanje uslužbencev v zasebni sektor, pozvala Komisijo, naj začasno prepove zaposlitve, če predstavljajo tveganja, ki jih ni mogoče uravnotežiti z omejitvami, ali če omejitev ni mogoče verodostojno spremljati in uveljavljati. Komisijo je pozvala tudi k hitrejši objavi odločitev o novih delovnih mestih uslužbencev, da se omogoči pravočasen javni nadzor.

Komisija je v odgovoru navedla, da bo v primerih, ko obstaja tveganje za izgubo ugleda Komisije, nekdanje uslužbence pozvala, naj poročajo o tem, kako upoštevajo morebitne omejitve, na primer glede lobiranja pri nekdanjih sodelavcih. Navedla je tudi, da bo hitreje kot prej objavila letni pregled višjih uslužbencev, ki so zaprosili za dovoljenje za prehod na novo delovno mesto, in oceno teh zahtevkov. Poleg tega je uslužbencem, ki so na neplačanem dopustu, zdaj prepovedano opravljati delo na področjih, kjer obstaja tveganje za nasprotje interesov. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila izboljšave in napovedala, da bo še naprej spremljala, kako Komisija obravnava to vprašanje.

Varuhinja človekovih pravic je po izvedbi preiskave na lastno pobudo o tem, kako Evropska centralna banka (ECB) upravlja pojav vrtljivih vrat, banko pozvala, naj pri prehajanju zaposlenih v zasebni sektor, zlasti v finančni sektor, uporabi strožja pravila. Pozvala je, naj za več zaposlenih veljajo strožje zahteve glede obdobja mirovanja, in naj se prepoved nekdanjih višjih zaposlenih v banki ECB glede lobiranja pri nekdanjih sodelavcih, podaljša na eno leto.

Varuhinja človekovih pravic je Evropski investicijski banki (EIB) predložila več predlogov za okrepitev načina za ocenjevanje prehajanja članov njenega upravnega odbora v zasebni sektor. To je sledilo odločitvi EIB, da odobri prehod nekdanjega podpredsednika v javno podjetje, ki je prejelo posojila EIB.

3.3. Odgovornost pri odločanju

V skladu s pogodbami EU je treba vse odločitve na ravni EU sprejemati čim bolj odprto in čim bližje državljanom. Preglednost in sodelovanje prispevata k večji legitimnosti sprejemanja odločitev v EU. To je še posebej pomembno pri odločitvah, povezanih z okoljem.

Varuhinja človekovih pravic je septembra začela javno posvetovanje, da bi ocenila, ali imajo državljani dostop do najnovejših informacij na tem področju. Namen vprašanj je bil ugotoviti, kako enostavno je za javnost pridobiti dokumente ali informacije, povezane z okoljem, in kako bi lahko bili državljani bolj vključeni v pripravo in izvajanje zelenih politik. V okviru posvetovanja je prejela 18 odgovorov, v letu 2023 pa bo sprejela nadaljnje ukrepe. Da bi urad varuha človekovih pravic pomagal pri pripravi tega dela, se je obrnil na sekretariat Odbora za skladnost z Aarhuško konvencijo, da bi izvedel več o njegovi vlogi pri obravnavi pritožb v zvezi z okoljskimi zadevami.

Tri organizacije civilne družbe so se pritožile varuhu človekovih pravic, da Evropska investicijska banka (EIB) objavlja premalo informacij o projektih, ki jih financira, in to prepozno. Varuhinja človekovih pravic je banko pozvala, naj izvede več ukrepov, da bo imela javnost na voljo dovolj časa za opozarjanje na okoljska vprašanja o projektih, ki jih financira EIB. Ti ukrepi vključujejo objavo seznamov projektnih dokumentov, ki vsebujejo informacije o okolju, in objavo spletnih povzetkov projektov v jeziku zadevne države. Ukrepi, ki jih je doslej izvajala EIB, niso bili zadostni, zato namerava varuhinja človekovih pravic okrepiti nadzor nad dejavnostmi banke.

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) je del svežnja spodbud, ki ga EU doslej še ni financirala in ki naj bi državam članicam pomagal pri okrevanju gospodarstva po pandemiji covida-19. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo vprašala, kako bo zagotovila odgovornost pri porabi sredstev sklada za okrevanje, da bo lahko javnost brez težav videla, kateri projekti se financirajo in ali so bili doseženi obljubljeni mejniki. Prejela je tudi pritožbe zaradi zavrnitve dostopa do dokumentov v zvezi z načrti za okrevanje, ki so jih predložile Nemčija, Francija, Nizozemska, Švedska in Danska. Varuhinja človekovih pravic je v svojih analizah poudarila, da je treba pomen mehanizma za okrevanje in odpornost uskladiti z visokimi standardi preglednosti.

Skupina organizacij civilne družbe in združenj se je obrnila na varuhinjo človekovih pravic, potem ko je Komisija skoraj 123 000 posameznih odgovorov, predloženih v enem dokumentu, na javno posvetovanje o pobudi trajnostnega upravljanja podjetij štela kot en odgovor z več podpisnicami. Prav tako ni pravočasno in ustrezno povzela glavnih pomislekov, ki so bili izraženi v okviru kampanje. Varuhinja človekovih pravic je ta pristop obžalovala in Komisijo pozvala, naj v prihodnje zagotovi boljše informacije o odgovorih, ki jih prejme od državljanov prek platform kampanje.

Komisija je pojasnila, kako zbira informacije o izvajanju splošne uredbe EU o varstvu podatkov na Irskem zaradi pomislekov, da ni zbrala dovolj informacij, da bi lahko ocenila, kako se zakonodaja uporablja. Varuhinja človekovih pravic je menila, da so pojasnila zadovoljiva, vendar je Komisijo spodbudila, naj bolj predpisuje svoje potrebe po informacijah, da bo lahko ustrezno spremljala to pomembno področje.

Varuhinja človekovih pravic je v zvezi z močnim in legitimnim javnim interesom vprašala Svet, ali bi lahko proaktivno objavil več dokumentov, povezanih s sprejetjem sankcij proti Rusiji. Svet je podrobno in prepričljivo pojasnil, zakaj je na tem področju v tem trenutku težko doseči celo majhno dodatno preglednost.

3.4. Dostop do dokumentov

Državljani EU imajo široko pravico dostopa do dokumentov institucij EU, Če imajo težave pri dostopu do teh dokumentov, se lahko obrnejo na varuhinjo človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je objavila sklop praktičnih priporočil za upravo EU o evidentiranju besedilnih in takojšnjih sporočil, povezanih z delom. V priporočilih je navedeno, da bi bilo treba besedilna in takojšnja sporočila, povezana z delom, priznati kot dokumente EU, vzpostaviti bi bilo treba tehnološke rešitve, ki bi omogočile preprosto prepoznavanje takih sporočil, osebje pa bi moralo imeti jasna navodila o tem, kako naj se tovrstna sporočila beležijo. To vprašanje je za upravo EU razmeroma novo in se je pojavilo, ko je novinar zaprosil za dostop do besedilnih sporočil med predsednico Komisije in izvršnim direktorjem farmacevtske družbe. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila nepravilnosti pri tem, kako je Komisija obravnavala zadevo, saj ni ugotovila, ali besedilna sporočila obstajajo, in opozorila, da evidentiranje besedilnih sporočil ni njena praksa. Komisija je v odgovor navedla, da bo izdala dodatne smernice o sodobnih komunikacijskih orodjih, kot so besedilna sporočila.

Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) se je strinjala, da bo na svojem spletišču objavila izčrpne informacije o odkritjih morebitnih razlitij nafte od leta 2015. Varuhinja človekovih pravic je pohvalila ukrepanje agencije EMSA, ki je sledilo pritožbi, ki jo je vložila platforma preiskovalnih novinarjev.

Za pritožnike je pravočasna pridobitev iskanih informacij ključnega pomena, saj se pomembnost informacij s časom običajno zmanjšuje.

Po preiskavi je Svet omogočil dostop do prvotnih pripomb in vprašanj držav članic o osnutku akta o digitalnih trgih, ki je ključni del zakonodaje EU, vendar šele po končanih zakonodajnih razpravah o zakonu. Podobno je Komisija skoraj dve leti po prvotnem zahtevku javnosti odobrila dostop do dokumentov v zvezi z nakupom 1,5 milijona medicinskih mask.

Glede na vse večje število zamud pri obravnavanju zahtevkov za dostop do dokumentov je varuhinja človekovih pravic začela dve preiskavi, da bi proučila to vprašanje. Ena se je nanašala na čas, ki ga Komisija potrebuje za obravnavo zahtevkov za dostop javnosti, druga pa je povezana s tem, kako Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) obravnava tovrstne zahtevke.

3.5. Temeljne pravice

Varuhinja človekovih pravic je agencijo Frontex pozvala, naj po izvedbi strateške preiskave o tem, kako izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami v okviru svojega razširjenega mandata, poveča svojo odgovornost. V preiskavi so bili proučeni preglednost skupnih operacij agencije Frontex z nacionalnimi organi na mejah EU, način, kako opredeljuje pomisleke v zvezi s temeljnimi pravicami, in način spremljanja vračanja oseb, ki zaprosijo za azil.

Varuhinja človekovih pravic je opredelila več področij, na katerih bi lahko agencija Frontex izboljšala svoje prakse, vključno z objavo povzetkov operativnih načrtov in dodatnim usposabljanjem opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic. V ločeni preiskavi je varuhinja človekovih pravic predlagala, kako izboljšati dostopnost pritožbenega mehanizma agencije Frontex za ljudi, ki menijo, da so jim bile kršene temeljne pravice.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi kritizirala zamudo Komisije pri vzpostavitvi mehanizma za spremljanje upravljanja meja s strani hrvaških organov. Komisijo je pozvala, naj predloži najnovejše informacije o tem, kako deluje mehanizem spremljanja ter ali je neodvisen in učinkovit. Prav tako jo je pozvala, naj do začetka leta 2023 poroča o ukrepih, ki jih je sprejela za okrepitev spoštovanja temeljnih pravic pri operacijah na hrvaških mejah, za katere se prejemajo sredstva EU.

Komisija je v odgovor na vprašanja o tem, kako zagotavlja spoštovanje človekovih pravic v mednarodnih trgovinskih sporazumih, opozorila, da od leta 2020 glavni uradnik za trgovinsko skladnost nadzoruje izvrševanje trgovinskih sporazumov EU in prek spletnega portala upravlja pritožbe različnih deležnikov. Varuhinja človekovih pravic je pozvala Komisijo, naj vzpostavi nov in ločen portal za obravnavo pritožb v zvezi z domnevnimi kršitvami človekovih pravic ter prouči, kako bi bil lahko dostopen za pritožbe v zvezi s človekovimi pravicami s strani organizacij civilne družbe in drugih deležnikov v državah, s katerimi ima EU sklenjene trgovinske sporazume.

Varuhinja človekovih pravic je po pritožbi skupine organizacij civilne družbe ugotovila, da Komisija ni zadostno ocenila, kako projekti z morebitnimi zmogljivostmi nadzora, ki se financirajo iz nujnega skrbniškega sklada za Afriko, vplivajo na človekove pravice. Pozvala je, naj se v prihodnje vsak projekt oceni na podlagi človekovih pravic.

Leta 2020 je varuhinja človekovih pravic objavila sklop praktičnih priporočil o uporabi uradnih jezikov EU pri komuniciranju z javnostjo. Te so vključevale vzpostavitev jasne politike o uporabi uradnih jezikov, objavo politike in njeno dosledno uporabo. Mreža agencij EU je jeseni 2022 objavila, da je na podlagi priporočil varuhinje človekovih pravic sprejela smernice in predlogo o politiki večjezičnosti.

3.6. Nepovratna sredstva, pogodbe in javni razpisi

Mednarodna organizacija za varstvo narave, ki je izvedla projekt v zvezi z varstvom okolja in biotsko raznovrstnostjo na Afriškem rogu, ki ga je financirala EU, se je obrnila na varuhinjo človekovih pravic, potem ko je Komisija na podlagi ugotovitev revizijskega poročila zahtevala povračilo stroškov. Med preiskavo se je Komisija odpovedala svoji odločitvi o povračilu sredstev, dodeljenih za enega od stroškov, in zadovoljivo pojasnila razloge za povračilo drugega dela stroškov.

Po posredovanju varuhinje človekovih pravic je Komisija spremenila svoje stališče glede stroškov, ki jih je imel prejemnik nepovratnih sredstev EU za projekt vodne infrastrukture v Libanonu. Strinjala se je, da kot upravičene sprejme stroške osebja, ki jih je predložil pritožnik.

Prevajalski center za organe EU (CdT) je na podlagi preiskave varuhinje človekovih pravic spremenil besedilo dokumentacije, ki se uporablja v postopkih javnega naročanja, da bi ponudnikom zagotovil večjo jasnost. Pritožnica se je obrnila na urad, potem ko je CdT zavrnil njeno vlogo za zagotavljanje storitev jezikovnega urejanja besedil, ker ni predložila dokazov o svojih delovnih izkušnjah.

Po preiskavi varuhinje človekovih pravic je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) potrdil, da je storil tehnično napako, ko je pritožniku zavrnil zahtevano povračilo stroškov. Povračilo je nato izvedel.

4. Pritožbe in preiskave: kako pomagamo javnosti

Evropski varuh človekovih pravic pomaga ljudem, podjetjem in organizacijam, ki se srečujejo s težavami z upravo EU, tako da obravnava pritožbe, ki jih vložijo, pa tudi s spodbujanjem dobre upravne prakse s proaktivnim opredeljevanjem širših sistemskih vprašanj v institucijah EU.

Nenehno si prizadeva za boljše notranje postopke, da bi urad preiskave obravnaval čim bolj učinkovito in da bi pritožnikom zagotovil optimalno izkušnjo. Da bi povečale učinkovitost in doslednost preiskav, so tematske skupine znotraj direktorata za preiskave še naprej izboljševale svoj sodelovalni pristop medsebojnega strokovnega pregleda pri obravnavi zadev. Nadaljnji razvoj in razširitev orodij za upravljanje znanja in strokovnih virov sta uradnikom za preiskave pomagala pri obravnavi zadev, ki zajemajo najrazličnejša vprašanja.

Varuhinja človekovih pravic je uvedla tudi dodatne izboljšave glede tega, kako se preiskave objavljajo na spletu, da jih bo javnost lažje spremljala. Preiskave so zdaj predstavljene po področjih ali temah, kar pomeni, da lahko obiskovalci spletišča zlahka najdejo vse preiskave, povezane z določenim področjem dela. Spletne strani vsebujejo tudi pojasnila o vlogi in pooblastilih varuha človekovih pravic na vsakem področju tako, da imajo morebitni pritožniki več informacij o tem, kako se obravnavajo pritožbe.

Varuhinja človekovih pravic je še naprej spodbujala delo urada kot mehanizma pravnega varstva za vse, ki želijo dostop javnosti do dokumentov. Na podlagi strokovnega znanja urada na tem področju je objavila podroben priročnik o pravici javnosti do dostopa do dokumentov EU. To spletno orodje vključuje vprašanja in odgovore za splošno javnost ter poglobljen priročnik za strokovne deležnike in aktiviste za preglednost. V priročniku so navedene obsežne informacije o praktičnih in pravnih vidikih pravice javnosti do dostopa.

Raznolika skupina uslužbencev urada in večjezično spletišče odražata zavezanost varuhinje človekovih pravic, da pomaga ljudem, ki iščejo pomoč, v vseh 24 uradnih jezikih EU.

Čeprav varuhinja človekovih pravic ne more vedno preiskati vseh prejetih pritožb, si urad vseeno prizadeva pomagati vsem, ki prosijo za pomoč, na primer z nasveti o drugih možnostih pravnega varstva.

4.1. Vrsta in vir pritožb

4.1.1. Pregled pritožb in strateških preiskav

Varuhinja človekovih pravic lahko odpre preiskavo samo za pritožbe, ki so v okviru njenih pristojnosti in izpolnjujejo potrebna merila dopustnosti, na primer to, da je pritožnik zadevo prej poskušal rešiti neposredno z zadevno institucijo.

Področja dela urada izhajajo iz pristojnosti varuhinje človekovih pravic in prejetih pritožb, ki predstavljajo večino zadev. Varuhinja človekovih pravic poleg temeljnega dela v zvezi s pritožbami izvaja tudi širše strateške preiskave in pobude v zvezi s sistemskimi težavami v institucijah EU.

4.1.2. Pritožbe, ki niso v okviru pristojnosti evropske varuhinje človekovih pravic

V letu 2022 je evropska varuhinja človekovih pravic obravnavala več kot 1 500 pritožb o zadevah, ki niso v okviru njenih pristojnosti, večinoma ker ne zadevajo dela uprave EU. Več kot 40 % teh pritožb je prišlo iz Španije, Poljske in Nemčije, pri čemer je bila polovica teh pritožb vložena v Španiji.

Ljudje so se na varuhinjo človekovih pravic večinoma obračali z vprašanji v zvezi s sodnimi primeri, enako obravnavo ali diskriminacijo, zdravstveno politiko in oskrbo, upravno preglednostjo in varstvom potrošnikov. Njihove pritožbe zunaj njenih pristojnosti so se nanašale zlasti na težave z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi javnimi organi, vladami in javnimi službami ter nacionalnimi ali mednarodnimi sodišči (kot je Evropsko sodišče za človekove pravice). Državljani so veliko pritožb vložili tudi zoper zasebne subjekte, vključno z bankami, spletnimi podjetji in platformami ter letalskimi prevozniki.

Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi številne pritožbe zunaj pristojnosti v zvezi s humanitarno krizo v Ukrajini po invaziji Rusije.

Še naprej je prejemala številne pritožbe o zadevah zunaj svojih pristojnosti v zvezi s pandemijo covida-19. Te so se nanašale predvsem na ukrepe, ki so jih nacionalni organi sprejeli kot odziv na pandemijo, in pravico do prostega gibanja v EU.

Druge pritožbe zunaj pristojnosti varuhinje človekovih pravic so bile povezane z institucijami EU, vendar so se nanašale na politično ali zakonodajno delo.

Varuhinja človekovih pravic je vsem, ki so prosili za pomoč, odgovorila v jeziku njihove pritožbe oziroma želenem jeziku. V odgovoru jim je pojasnila svoje pristojnosti in, kadar je bilo mogoče, pritožnikom svetovala, naj se obrnejo na druge organe, ki bi jim lahko pomagali, Čeprav so bile med njimi predvsem nacionalne in regionalne institucije varuhov človekovih pravic, je varuhinja človekovih pravic pritožnike usmerila tudi na institucije EU (večinoma Komisijo in Parlament) ter mreže, kot sta mreža SOLVIT in evropski centri za varstvo potrošnikov.

Pritožnikom, ki so bili nezadovoljni s posameznimi vidiki zakonodaje EU, je običajno svetovala, naj se obrnejo na Odbor Evropskega parlamenta za peticije. Ljudi, ki so se pritožili zaradi vprašanj, povezanih z izvajanjem prava EU, je napotila na nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic ali na mreže EU, kot je Europe Direct,

Za čim hitrejšo in učinkovitejšo obravnavo teh zadev je varuhinja človekovih pravic poenostavila njihovo obravnavo z novimi predlogami, ki jih je uvedla maja. Povratne informacije o njihovi uporabi so bile doslej pozitivne.

4.2. Zoper koga?

4.3. O čem?

4.4. Doseženi rezultati

4.5. Učinek in dosežki

Eden glavnih ciljev evropske varuhinje človekovih pravic je doseči oprijemljive izboljšave za pritožnike in javnost v upravi EU. To dosega z dajanjem predlogov v obliki rešitev, priporočil in predlogov. Varuhinja človekovih pravic lahko izboljšave spodbuja tudi s strateškimi pobudami, ki niso uradne preiskave. Institucijo lahko tudi pozove k razrešitvi zadeve še pred uradnim predlogom rešitve ali priporočilom.

4.5.1. Stopnja sprejemanja

Stopnja sprejemanja je delež pozitivnih odzivov na skupno število predlogov (rešitev, priporočil in predlogov) evropske varuhinje človekovih pravic. Ker varuhinja človekovih pravic da institucijam na voljo do šest mesecev časa za izvedbo predlogov iz njenih sklepov o zaključenih preiskavah, zajema stopnja sprejemanja za leto 2022 primere, zaključene leta 2021.

Institucije EU so leta 2021 z varuhinjo človekovih pravic zadovoljivo sodelovale v 79 % primerov. Institucije EU so se pozitivno odzvale na 26 od 33 predlogov, ki jih je varuhinja človekovih pravic predložila, da bi popravila ali izboljšala njihove upravne prakse.

4.5.2. Širši učinek

Stopnja sprejemanja prikazuje odzive institucij na predloge v določenem obdobju in ne predstavlja v celoti splošnega učinka dela varuha človekovih pravic.

V uradu evropskega varuha človekovih pravic vsako leto začnejo približno 350 preiskav Pozitivne spremembe, ki izhajajo iz teh preiskav, se pogosto pojavijo postopoma, ko se institucije EU prilagajajo novim normam glede dobrega upravljanja. K doseganju pozitivnih rezultatov prispevata tudi tesno sodelovanje z institucijami, organi in agencijami EU ter pritisk pritožnikov, medijev, civilne družbe, poslancev Evropskega parlamenta in sodišč EU na upravo EU.

V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov pozitivnih sprememb na ključnih področjih preiskav varuhinje človekovih pravic v zadnjih letih.

PREJŠNJE STANJE	TRENUTNO STANJE
Odgovornost pri odločanju
Javnost težko nadzoruje odločanje Euroskupine.	Srečanja Euroskupine so podrobneje povzeta. Spletna zbirka javno dostopnih dokumentov Euroskupine.
Potrebna je večja jasnost glede tega, kako Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni sprejema odločitve.	Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pojasnjuje razloge za odločitve in je zavezan k dostopnejši komunikaciji z javnostjo.
Pomanjkanje preglednosti v zvezi z odločanjem Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine.	Organ EIOPA objavlja evidence glasovanja svojega odbora nadzornikov o osnutkih regulativnih standardov.
Možnosti za izboljšanje sodelovanja Evropske centralne banke z deležniki.	Evropska centralna banka je sprejela ukrepe, da bi preprečila kakršno koli tveganje, da bi se potencialno tržno občutljive informacije delile z omejenim občinstvom.
Preglednost in etika pri lobiranju
Kodeks ravnanja za komisarje: obdobje za obveščanje o zaposlitvi po izteku mandata je prekratko. Ocena novih delovnih mest komisarjev, ki jo je izvedel odbor za etiko, ni bila objavljena.	Kodeks ravnanja je bil okrepljen: obdobja za obveščanja so bila podaljšana, pravila o prijavi finančnih interesov pa poostrena. Proaktivna objava ocene zaposlitev komisarjev po izteku mandata.
Ozaveščanje o lobiranju: omejeno usposabljanje ali smernice o stikih z lobisti. Ni zapisnikov srečanj med komisarji in lobisti.	Seznam priporočenih in odsvetovanih načinov ravnanja za uradnike EU, ki imajo stike z lobisti, ki ga uporablja Komisija. Javni zapisnik srečanj med komisarji in lobisti.
Pojav vrtljivih vrat: pomanjkanje ozaveščenosti o morebitnih nasprotjih interesov in negativnih učinkih na zaupanje javnosti.	Evropska komisija vsako leto objavi imena in nova delovna mesta višjih uslužbencev, ki nastopijo službo v subjektih, ki bi lahko bili dejavni na področju lobiranja in zastopanja interesov.
Dostop do dokumentov
Neustrezno prednostno razvrščanje preiskav v zvezi z dostopom do dokumentov.	Številne institucije EU se strinjajo s hitrim pristopom evropskega varuha človekovih pravic, ki mu omogoča, da ugotovitve sporoči v 40 delovnih dneh.
Pomanjkanje preglednosti glede rezultatov kliničnih preskušanj za zdravila.	Evropska agencija za zdravila odobri dostop do dokumentov o kliničnih preskušanjih.
Potni stroški komisarjev in razni stroški službenih potovanj niso objavljeni.	Komisija proaktivno objavlja potne stroške komisarjev in razne stroške službenih potovanj.
Preglednost zakonodaje
Trialogi: ni informacij o datumih, dnevnem redu in pogajalcih, prisotnih na medinstitucionalnih pogajanjih o osnutkih zakonov.	Koledar in dnevni redi trialogov se pogosto objavijo vnaprej, navedeni pa so tudi glavni pogajalci. Delo v zvezi s skupno zakonodajno zbirko podatkov je v teku.
Zakonodajna preglednost Sveta: malo razpoložljivih informacij o pripravi osnutka zakonodaje v Svetu.	Svet proaktivno objavlja poročilo o pogajanjih o osnutkih zakonov in svoja pooblastila za zakonodajna pogajanja s Parlamentom.
Temeljne pravice
Pomanjkanje pravnih sredstev za migrante in begunce, ki so menili, da so bile kršene njihove temeljne pravice.	Frontex in Agencija EU za azil sta vzpostavila pritožbene mehanizme za domnevne kršitve temeljnih pravic.
Pravice invalidov: prostor za izboljšanje izvajanja Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.	Komisija izboljšuje dostopnost svojega spletišča in spletnih orodij za invalide.

Za širši pregled vpliva dela evropskega varuha človekovih pravic obiščite to spletno stran: https://europa.eu/!vQ6937.

5. Razvijajoča se vloga evropskega varuha človekovih pravic

Evropska varuhinja človekovih pravic in Evropski univerzitetni inštitut za pravo in nadnacionalno upravljanje sta 17. in 18. novembra v Firencah v Italiji organizirala konferenco, na kateri so proučili vlogo evropskega varuha človekovih pravic pri zagotavljanju neodvisne, pregledne in odgovorne uprave EU. Dogodek je združil različne vidike akademskih krogov, civilne družbe, uprave EU in samega urada evropskega varuha človekovih pravic.

Na različnih okroglih mizah so razpravljali o tem, kako se je vloga varuha človekovih pravic z leti razvijala, kako lahko njegova „mehka moč“ spodbuja pozitivne spremembe in o vlogi preglednosti pri doseganju odgovornosti v institucijah EU. Na podlagi razpisa za akademske dokumente je potekala tudi razprava o novih izzivih in priložnostih za varuhinjo človekovih pravic pri spremljanju posebnih področij politike ali posebnih organov EU.

Osrednja tema razprav na vseh petih okroglih mizah je bil prehod institucij EU iz odzivne na proaktivno preglednost, kar si je varuhinja človekovih pravic skozi leta prizadevala spodbujati. Udeleženci so spregovorili tudi o rednem dialogu varuhinje človekovih pravic z institucijami EU in civilno družbo, o tem, kako uporablja svoja široka pooblastila za spodbujanje dobrega upravljanja in najvišjih etičnih standardov, ter o tem, kako je novi statut, ki ureja njeno delo, okrepil institucijo.

Nekateri izzivi, ki so jih navedli udeleženci, so se nanašali na široka pooblastila in majhnost urada varuha človekovih pravic ter način merjenja vpliva dela varuha človekovih pravic skozi čas.

Kar zadeva prihodnost varuha človekovih pravic kot institucije, so udeleženci predlagali, da bi verjetna področja dela vključevala nadaljnji razvoj njegove vloge kot varuha etike, evropsko mrežo varuhov človekovih pravic ter preiskovanje premalo raziskanih in nastajajočih agencij.

6. Komunikacija in sodelovanje

6.1. Komunikacija

Urad je nadaljeval prizadevanja za predstavitev dela evropske varuhinje človekovih pravic čim širšemu občinstvu. Povečal je ozaveščenost javnosti o posameznih preiskavah ter splošno vlogo varuha človekovih pravic pri ohranjanju visokih standardov odgovornosti in preglednosti v upravi EU.

Za boljše razumevanje vloge evropskega varuha človekovih pravic je bila pripravljena vrsta videoposnetkov, v katerih je predstavljen pregled dela urada in so pojasnjena tri ključna področja dela – preglednost odločanja v EU, dostop javnosti do dokumentov EU in spoštovanje etičnih standardov.

Maja je varuhinja človekovih pravic predstavila nov logotip in vizualno podobo. Logotip je podoben ptici med letom, njegov položaj pa označuje pogled varuha človekovih pravic na upravo EU. Prisotnost zastave EU jasno kaže, da je varuh človekovih pravic del skupnosti institucij in organov EU.

Poleg objav na družbenih medijih, sporočil za javnost in novic je leta 2022 začel izhajati tudi EO express. tj. redno glasilo, ki vsebuje pregled nedavnih ključnih preiskav, dejavnosti, dogodkov in govorov varuhinje človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je delo urada predstavila na letni tiskovni konferenci, ki je potekala maja. Tiskovna konferenca je bila osredotočena na ugotovitve njene preiskave o tem, kako Komisija obravnava pojav vrtljivih vrat, in na glavne vidike letnega poročila za prejšnje leto.

Skupno število časopisnih člankov se je v primerjavi z letom 2021 povečalo za 60 %, pri čemer je bilo 72 % medijskega poročanja v državah EU.

V letu 2022 se je število sledilcev na družbenih omrežjih precej povečalo v primerjavi s preteklimi leti. K temu povečanju so znatno prispevali številni odmevni primeri in sprememba logotipa, zaradi česar je varuh človekovih pravic postal bolj prepoznan kot organ EU. Skupno število sledilcev na Instagramu se je povečalo za 92 % (3 472 novih sledilcev v primerjavi s 1 195 sledilci, pridobljenimi v letu 2021). Na portalu LinkedIn se je število sledilcev povečalo za 50 % (2 990 novih sledilcev v primerjavi s 1 148 novimi sledilci v letu 2021). Na Twitterju, kjer ima varuh človekovih pravic največje občinstvo med vsemi kanali na družbenih medijih, je decembra 2022 število sledilcev doseglo 34 431, kar pomeni 10-odstotno povečanje (+3 089). Prav tako se je močno izboljšala stopnja angažiranosti in povečalo število omemb. Leta 2022 smo imeli 63 218 omemb (leta 2021 16 300) in stopnjo angažiranosti 188 488 (leta 2021 41 500). To pomeni 118-odstotno oziroma 128-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.

Evropski varuh človekovih pravic je od aprila 2022 del javnega pilotnega projekta, ki ga vodita evropski nadzornik za varstvo podatkov in Komisija, njegov cilj pa je zagotoviti, da so institucije EU prisotne na brezplačnih, odprtokodnih družbenih omrežjih, ki temeljijo na programski opremi Mastodon.

Nazadnje je treba omeniti, da so varuhinja človekovih pravic in njeni uslužbenci še naprej ozaveščali o svojih dejavnostih z dajanjem intervjujev za medije, udeležbo na večjih akademskih konferencah ter nagovarjanjem skupin obiskovalcev.

6.2. Odnosi z institucijami EU

6.2.1. Evropski parlament

Tesen odnos z Evropskim parlamentom je bistvenega pomena za evropskega varuha človekovih pravic, ki ga vsakih pet let izvolijo evropski poslanci. V letu 2022 je evropska varuhinja človekovih pravic še naprej tesno sodelovala z Evropskim parlamentom in mu zaupala, saj je bila povabljena, da na sejah odborov predstavi ključne preiskave ter sodeluje na parlamentarnih obravnavah in delavnicah o temah, povezanih z upravo EU, temeljnimi pravicami in dostopom do dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je letos nagovorila tudi udeležence plenarnega zasedanja, prvič se je sestala z novoizvoljeno predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, še naprej pa se je srečevala z več poslanci Evropskega parlamenta z različnih političnih področij.

6.2.2. Odbor za peticije

Čeprav se evropski varuh človekovih pravic in Odbor Parlamenta za peticije (PETI) osredotočata na različna področja in imata različne pristojnosti, si prizadevata obravnavati vprašanja, ki jih lahko ima javnost v zvezi z EU in njenimi politikami. Urad varuhinje človekovih pravic zato pripisuje velik pomen odnosom z odborom in njegovimi člani. Varuhinja človekovih pravic je v letu 2022 sodelovala na različnih dogodkih in srečanjih, ki jih je organiziral odbor, kot je delavnica o pravicah invalidov. Srečala se je tudi s predsednico Odbora za peticije Dolors Montserrat, da bi razpravljala o nadaljnjem sodelovanju pri obravnavi pomislekov državljanov. Odbor za peticije je prav tako kot v prejšnjih letih med letno izmenjavo mnenj o dejavnostih varuhinje človekovih pravic izkazal medstrankarsko podporo njenemu delu in strategiji.

6.2.3. Evropska komisija

Upravno delo Komisije, ki je izvršna veja EU, je deležno precejšnje pozornosti javnosti. Zato ne preseneča, da je bil tako kot v prejšnjih letih največji delež pritožb, ki jih je prejela varuhinja človekovih pravic, povezan z delom Komisije. Delovni odnos s Komisijo in zlasti z njenim generalnim sekretariatom je ostal zelo konstruktiven. Uradniki Komisije so novembra sodelovali na konferenci o razvijajoči se vlogi varuha človekovih pravic. Poleg tega se je direktorat urada varuha človekovih pravic za preiskave srečal z enoto Komisije za etiko, dobro upravljanje in odnose z evropskim varuhom človekovih pravic, da bi si izmenjali informacije o delovnih postopkih.

6.2.4. Druge institucije, agencije in organizacije

Kot je predvideno v strategiji z naslovom „Do leta 2024“, varuhinja človekovih pravic vzdržuje konstruktiven dialog z različnimi akterji v upravi EU, da bi zagotovila stalno izboljševanje upravnih praks. Leta 2022 se je med drugim srečala z izvršnim direktorjem Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), direktorjem Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in predsednikom Enotnega odbora za reševanje (SRB), pa tudi z osebjem iz Sveta Evropske unije, Evropske centralne banke in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA).

6.2.5. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov

Evropska unija je podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD), zavezujočega mednarodnega instrumenta o človekovih pravicah, ki „spodbuja, varuje in invalidom zagotavlja polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter spodbuja spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva“.

Skladnost s Konvencijo ZN o pravicah invalidov v EU spremlja okvir EU za Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki mu je leta 2022 predsedoval Evropski invalidski forum. Varuhinja človekovih pravic kot članica tega okvira posebno pozornost namenja izvajanju Konvencije ZN v upravi EU. Okvir je vključno s prispevkom varuhinje človekovih pravic prispeval, k delu odbora ZN za pravice invalidov, ki redno pregleduje uspešnost EU v zvezi s Konvencijo. Odbor Združenih narodov je nato objavil seznam vprašanj. Postopek rednega pregleda se bo nadaljeval v letu 2023.

Poleg tega je varuhinja človekovih pravic v letu 2022 obravnavala pomembne preiskave v zvezi s pravicami invalidov. Aprila je zaključila preiskavo na lastno pobudo o tem, kako Evropska komisija spremlja strukturne in investicijske sklade EU, da bi zagotovila, da se uporabljajo za spodbujanje pravice invalidov do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost. S sodelovanjem več uradov iz evropske mreže varuhov človekovih pravic in prispevki organizacij civilne družbe se je preiskava končala z vrsto predlogov za izboljšanje, ki jih je Komisija upoštevala pri svojih projektih politike.

Oktobra 2022 je varuhinja človekovih pravic gostila tudi hibridni seminar za člane evropske mreže varuhov človekovih pravic, da bi si izmenjali informacije in izkušnje v zvezi s standardi direktive EU o spletni dostopnosti in njenem izvajanju.

Urad evropskega varuha človekovih pravic je svoje delo na področju pravic invalidov med letom predstavil na več dogodkih.

6.3. Sodelovanje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 2022 v sodelovanju z uradom evropskega varuha človekovih pravic pripravila dokument o politiki. Dokument vsebuje smernice za vlade o zagotavljanju preglednosti in odgovornosti pri uporabi sredstev za okrevanje po pandemiji covida-19.

V dokumentu so s posebnim poudarkom na financiranju, ki se zagotavlja prek mehanizma Evropske unije za okrevanje in odpornost (ORP), opredeljeni načini, kako lahko lokalne in nacionalne uprave ter uprave EU spodbujajo dostop do informacij, izboljšajo javno komuniciranje ter okrepijo sodelovanje državljanov in deležnikov ter nadzor nad izvajanjem financiranja okrevanja.

Poudarjena je tudi vloga regionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih organizacij pri spodbujanju načel odprte vlade, kot so preglednost, odgovornost in sodelovanje deležnikov v celotnem ciklu javnega odločanja in porabe, v okviru pristojnosti njihovih zadevnih organizacij.

6.4. Evropska mreža varuhov človekovih pravic

Evropska mreža varuhov človekovih pravic je neformalna mreža, ki jo usklajuje evropski varuh človekovih pravic, sestavljajo pa jo več kot 95 uradov v 36 evropskih državah ter Odbor Evropskega parlamenta za peticije.

Invazija Rusije na Ukrajino in posledična begunska kriza sta v letu 2022 močno vplivali na delo varuhov človekovih pravic po vsej Evrope, saj so si prizadevali zagotoviti dobro obravnavo beguncev in spremljati, kako vlade izvajajo direktivo EU o začasni zaščiti. Zato je bila letna konferenca evropske mreže varuhov človekovih pravic za leto 2022 v Strasbourgu osredotočena na „vlogo, ki jo lahko imajo varuhi človekovih pravic v kriznih časih“. Na prvem srečanju so si izmenjali izkušnje in dobro prakso pri zagotavljanju pomoči beguncem. Letna konferenca je vključevala tudi razpravo o vplivu digitalizacije javnih storitev na pravice državljanov. Te razprave so bile osredotočene na to, v kolikšni meri so uprave v procesu digitalizacije upoštevale potrebe državljanov in kaj je mogoče storiti, da ljudje brez digitalnih znanj in spretnosti ne bodo zapostavljeni.

Evropska varuhinja človekovih pravic je oktobra 2022 organizirala spletni seminar evropske mreže varuhov človekovih pravic o izboljšanju spletne dostopnosti in o postopku poizvedb. Ne njem lahko člani te mreže zastavijo vprašanja o pravu EU, ki se pojavljajo med njihovimi preiskavami. Evropska varuhinja človekovih pravic nato od institucij EU pridobi strokovne odgovore. Vprašanja v letu 2022 so vključevala pravila EU o energetski učinkovitosti, porodniški dopust v zvezi s projekti, ki jih je financirala EU, in izdajanje digitalnih potrdil EU o covidu-19 ljudem, ki zaradi zdravstvenih razlogov niso bili cepljeni proti tej bolezni.

V drugi polovici leta 2022 sta se evropski mreži varuhov človekovih pravic pridružila tudi dva nova člana: komisar ukrajinskega parlamenta za človekove pravice in urad zagovornika človekovih pravic Republike Moldavije.

7. Viri

7.1. Proračun

Urad evropskega varuha človekovih pravic ima v proračunu EU ločen, neodvisen oddelek, ki je razdeljen na tri naslove. Naslov 1 zajema plače, nadomestila in druge izdatke v zvezi z zaposlenimi. V naslovu 2 so vključene nepremičnine, pohištvo, oprema in razni izdatki iz poslovanja. Naslov 3 pa vsebuje izdatke za splošne naloge, ki jih izvaja institucija. Odobrena proračunska sredstva so leta 2022 znašala 12 222 108 EUR.

Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja sredstev notranji revizor urada evropskega varuha človekovih pravic opravlja redne preglede notranjih nadzornih sistemov in finančnega poslovanja urada. Tako kot druge institucije je tudi urad varuha človekovih pravic predmet pregleda Evropskega računskega sodišča, ki v okviru zunanje revizije ni opredelilo posebnih vprašanj.

7.2. Uporaba virov

Urad evropskega varuha človekovih pravic vsako leto sprejme letni načrt upravljanja, v katerem so opredeljeni posebni ukrepi, ki jih bo predvidoma sprejel za uresničitev ciljev in prednostnih nalog svoje petletne strategije Do leta 2024. Letni načrt upravljanja za leto 2022 je že drugi, ki temelji na tej strategiji.

V uradu so zaposleni visoko usposobljeni ljudje, ki govorijo več jezikov. To jim omogoča, da pritožbe obravnavajo v 24 uradnih jezikih EU in državljane po vsej EU ozaveščajo o delu varuhinje človekovih pravic. Politika urada glede hibridnega dela, ki je usmerjena v rezultate in temelji na zaupanju, podpira prizadevanja varuhinje človekovih pravic za spodbujanje sodobnega, digitalnega in prožnega delovnega okolja.

Leta 2022 je bilo v kadrovskem načrtu varuha človekovih pravic 73 delovnih mest, poleg tega pa je imel urad v povprečju še šest pogodbenih uslužbencev. Delovne izkušnje v uradu evropskega varuha človekovih pravic je med letom pridobilo tudi osemnajst pripravnikov.

Podrobne informacije o sestavi urada in nalogah vsakega oddelka so na voljo na spletnem mestu evropskega varuha človekovih pravic.

8. Kako stopiti v stik z evropskim varuhom človekovih pravic

Po telefonu

+33 (0)3 88 17 23 13

Po elektronski pošti

eo@ombudsman.europa.eu

Poštni naslov

Médiateur européen
1 avenue du Président Robert Schuman
CS 30403
F-67001 Strasbourg Cedex

Po spletu

• Spletno mesto ombudsman.europa.eu
• Twitter twitter.com/EUombudsman
• Instagram instagram.com/euombudsman
• LinkedIn linkedin.com/company/272026
• YouTube youtube.com/user/eotubes

Urada

Strasbourg

Naslov za obiskovalce

Bâtiment Václav Havel (HAV)
Allée Spach
F-67000 Strasbourg

Bruselj

Naslov za obiskovalce

Bâtiment Froissart (FRS)
Rue Froissart 87
B-1000 Bruxelles

---

© Evropska unija, 2023

Če ni navedeno drugače, so vse slike in fotografije zaščitene z avtorskimi pravicami Evropske unije, razen naslovnica (© artpluskr/Adobe Stock in © Lulla/Adobe Stock).
Reproduciranje za izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno z navedbo vira.
Uporabljena je bila pisava Frutiger Next.

HTML	ISBN 978-92-9483-332-7	ISSN 1830-6950	DOI: 10.2869/933923	QK-AA-23-001-SL-Q