Ozadje pritožbe

1. Nujni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (EUTFA)[1] je bil ustanovljen leta 2015. Programi v okviru EUTFA se izvajajo v 26 partnerskih državah v treh afriških regijah: Sahel in Čadsko jezero, Afriški rog in severna Afrika.

2. Evropska komisija deluje kot predstavnik EU in je prek člana osebja Komisije (v nadaljnjem besedilu: vodja sporazuma EU o prosti trgovini) vključena v vsakodnevno upravljanje sporazuma EUTFA. Pobude, financirane v okviru EUTFA, izvaja Komisija bodisi z neposrednim upravljanjem bodisi s posrednim upravljanjem s partnerji, kot so Mednarodna organizacija za migracije, visoki komisar ZN za človekove pravice in Mednarodna organizacija dela.

3. Pritožniki so organizacije civilne družbe [2], ki so izrazile pomisleke glede projektov EUTFA, ki vključujejo prenos nadzornih zmogljivosti (tehnologije, krepitev zmogljivosti, usposabljanje o nadzornih tehnikah) v partnerske države.

4. Komisija in eden od pritožnikov sta med septembrom 2019 in junijem 2020 izmenjala mnenja o teh pomislekih. Pritožnika so zanimali zlasti projekti za razvoj varnih sistemov matičnih registrov in biometričnih podatkovnih zbirk za osebne dokumente in potne listine.

5. Pritožnik je menil, da bi morala Komisija pred odločitvijo o financiranju takih pobud izvesti predhodne ocene tveganja in učinka, da bi zagotovila, da kakršen koli prenos tehnologije s potencialno zmogljivostjo nadzora ne bo povzročil kršitev človekovih pravic (kot je pravica do zasebnosti).

6. Komisija je v svojih odgovorih pojasnila, da EUTFA nima lastnega pravnega okvira, zato zanj veljajo enaka splošna pravila in sistemi spremljanja, kot se uporabljajo za druge programe v državah v razvoju, ki jih financira EU. Programi EUTFA za matične knjige predvidevajo pregled zakonodajnega okvira za varstvo podatkov, čeprav EU, kot je običajno pri drugih programih v državah v razvoju, ki jih financira EU, od partnerskih držav ne more zahtevati, da v celoti sprejmejo standardno zakonodajo EU kot predpogoj za zagotavljanje elementov, predvidenih v programu, kot je programska oprema za podatkovne zbirke, na katere se sklicuje pritožnik. Komisija je tudi navedla, da EUTFA po zaključku projektov nima pooblastil za spremljanje, kako partnerska država uporablja orodja, ki so bila morda zagotovljena v okviru projekta.

7. Pritožniki so se 19. oktobra 2021 obrnili na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

8. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in Komisijo vprašala: (a) ali pred odobritvijo pobud v okviru sporazuma EUTFA, ki podpirajo partnerske države pri razvoju nadzornih zmogljivosti, izvede kakršno koli oceno tveganja ali učinka na človekove pravice; in (b) pojasni, katere druge ukrepe uvaja za varstvo človekovih pravic v okviru projektov, ki se izvajajo v okviru sporazuma EUTFA.

9. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo prejela odgovor Komisije in nato pripombe pritožnikov v odgovor na odgovor Komisije. Pritožniki so v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic predložili dodatne dokumente, ki jim jih je razkrila Komisija. Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pregledala [3] tudi druge dokumente, ki jih je imela Komisija v zvezi s to zadevo.

Predhodne ocene tveganja/učinka na človekove pravice in drugi ukrepi

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

10. Pritožniki so se sklicevali na dve vrsti projektov, ki jih zajema sporazum EUTFA: (a) projekti za vzpostavitev biometričnih podatkovnih zbirk s strani uprav partnerskih držav, vključno z zagotavljanjem tehnične opreme za analizo informacij in podatkov; in (b) projekti za zagotavljanje opreme za nadzor [4] partnerskim državam, skupaj z znanjem o tehnikah nadzora in drugi opremi, da se okrepi njihovo upravljanje meja. 

11. Pritožniki so trdili, da pred izvedbo teh projektov ni bila opravljena ocena morebitnega vpliva na človekove pravice. Trdili so, da bi morala Komisija v skladu s Pogodbama EU pred odobritvijo projektov izvesti ocene učinka na človekove pravice [5].

12. Trdili so, da obstaja razumno tveganje, da lahko organi v državah, v katerih zakonodaja o nadzoru ne vsebuje bistvenih zaščitnih ukrepov, ki jih zahteva mednarodno pravo, ter v katerih so se nedavno pojavile korupcija in kršitve človekovih pravic, zlorabijo biometrične podatke in/ali uporabijo znanje in opremo, preneseno za namene, ki niso cilji projekta. Biometrične podatke bi lahko na primer uporabili za nezakonito sledenje in spremljanje posameznikov. Poleg tega je tehnologija, ki se uporablja v identifikacijskih sistemih, pogosto zmotna in netočna, kar povzroča napake pri identifikaciji, kar ima lahko hude negativne posledice za posameznike. Uporaba vsesplošne opreme za nadzor, tehnik za spremljanje mobilnih telefonov in metod za preiskovanje dobrodelnih organizacij resno ogroža pravice in delo aktivistov, novinarjev in drugih.

13. Pritožniki so navedli primer projekta v okviru sporazuma EU o prosti trgovini, prek katerega so bili organom v Nigru zagotovljeni brezpilotni zrakoplovi za nadzor, nadzorne kamere, programska oprema za nadzor, center za prisluškovanje telefonskim pogovorom in mednarodni iskalnik identitete mobilnega naročnika. Prenos te opreme je potekal v okviru zatiranja aktivistov v Nigru. Pritožniki so trdili, da Niger nima bistvenih zaščitnih ukrepov, ki jih zahteva mednarodno pravo za ublažitev učinkov nadzora na človekove pravice. Pritožniki so navedli tudi primer drugega projekta, v okviru katerega so libijski organi dobili patruljne čolne, radiosatelitske komunikacijske naprave in drugo opremo. To je sprožilo pomisleke glede človekovih pravic po obtožbah o tem, kako je libijska obalna straža ravnala z migranti.  

14. Komisija je v odgovoru varuhinji človekovih pravic navedla, da se finančna uredba EU in smernice skrbniških skladov EU uporabljajo za projekte EUTFA. Prav tako ne določa pravne obveznosti izvedbe ocene učinka na človekove pravice pred izvedbo dejavnosti. Kljub temu se človekove pravice upoštevajo od začetka ukrepov do njihovega izvajanja. Komisija je priznala, da Pogodba o Evropski uniji (PEU) opredeljuje splošne določbe o zunanjem delovanju Unije, katerih del so zadevne razvojne politike in politike sodelovanja; in te politike vodijo načela, ki navdihujejo samo EU: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva.

15. Projekti, ki jih zajema EUTFA, vključujejo predhodno analizo nacionalnega pravnega okvira ter krepitev zmogljivosti za vladno osebje, ki se ukvarja z registracijo prebivalstva, vključno z uporabo računalnikov in podatkovnih zbirk za registracijo prebivalstva. Vsa priporočila EU za pravne okvire v partnerskih državah temeljijo na standardih EU.  

16. Podrobnosti o vsakem projektu, predlaganem za financiranje v okviru sporazuma EU o prosti trgovini, so navedene v tako imenovanem akcijskem dokumentu [6]. Predloga dokumenta o ukrepih opredeljuje človekove pravice kot medsektorsko vprašanje, dokumenti o ukrepih pa lahko vključujejo oceno učinka na človekove pravice. Ocena tveganja je običajno omejena na tveganja, povezana z izvajanjem dejavnosti. Poleg tega je za ukrepe, ki se izvajajo na konfliktnih območjih, potrebna predhodna analiza občutljivosti za konflikte.

17. Za odobritev projektov obstaja postopek na več ravneh. Vodja EUTFA predloži akcijski dokument v zvezi z vsakim predlaganim projektom skupini za pregled kakovosti/mehanizmu [7], ki izvede predhodno oceno kakovosti. Strokovnjaki za mehanizem za hiter odziv ocenijo, ali dokument o ukrepu dokazuje, da bo projekt zagotovil spoštovanje vrednot EU (vključno s človekovimi in drugimi pravicami, enakostjo spolov in načelom neškodovanja) ter ali je skladen s pravnim okvirom EU. Ta ocena upošteva smernice Komisije o „pristopu k razvojnemu sodelovanju, ki temelji na pravicah“[8], standarde EU o varstvu podatkov in zasebnosti ter mednarodne dobre prakse na področju človekovih pravic in digitalizacije. Ko je ukrep potrjen z mehanizmom za hiter odziv, se dokumenti o ukrepih predložijo operativnemu odboru, pristojnemu za zadevno regijo, ki ga sestavljajo vsi donatorji kot člani z glasovalno pravico (države članice EU, Združeno kraljestvo, Norveška in Švica), pri čemer so predstavniki partnerskih držav in regionalnih organizacij opazovalci. Komisija predseduje operativnim odborom.

18. Za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic so odgovorne predvsem nacionalne vlade partnerskih držav. Če pri izvajanju projektov, ki jih zajema EUTFA, ne spoštujejo človekovih pravic, lahko Komisija začasno ustavi financiranje.

19. Pritožniki se v svojih pripombah na odgovor Komisije niso strinjali s stališčem Komisije, da so za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic odgovorne predvsem nacionalne vlade. Z zagotavljanjem nadzornih zmogljivosti tem vladam, ki bi lahko povzročile kršitve človekovih pravic, je Komisija odgovorna za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic.

Ocena varuha človekovih pravic

20. Iz odgovora Komisije je razvidno, da se strinja, da Pogodba o Evropski uniji (PEU) opredeljuje splošne določbe o zunanjem delovanju Unije, ki jih vodijo načela, ki navdihujejo EU: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva. Komisija prav tako priznava, da je treba človekove pravice upoštevati od začetka zadevnih ukrepov do njihovega izvajanja. Jasno je tudi, da so ocene učinka na človekove pravice pomembno orodje za zagotavljanje/dokazovanje, da so bili upoštevani vsi pomembni dejavniki in okoliščine.

21. Zato vprašanje, ki ga obravnava varuh človekovih pravic, ni vprašanje, ali bi morale biti nadzorne zmogljivosti prenesene ali ne. Vprašanje je, ali se Komisija v tem okviru obvešča o tveganjih za človekove pravice ter jih v celoti in ustrezno ocenjuje. Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da Komisija svoje naloge opravlja s potrebno skrbnostjo. [9]  

22. Varuhinja človekovih pravic je v svojih preiskavah v zvezi s sporazumi o prosti trgovini dejala, da lahko ocene učinka na človekove pravice opredelijo vire tveganj v vsaki fazi. Take ocene so lahko preventivne, saj je treba, če se ugotovijo negativni učinki, pred sklenitvijo sporazuma spremeniti dogovorjene določbe ali sprejeti blažilne ukrepe.

23. Podobne ugotovitve veljajo tudi v tem primeru. Preiskava je ugotovila vrsto pomanjkljivosti (podrobno opisanih v nadaljevanju) pri tem, kako je Komisija ocenila vpliv projektov, zajetih v sporazumu EUTFA, na človekove pravice in kako skrbno je obravnavala zadevo.

24. Predhodne ocene učinka na človekove pravice lahko Komisiji pomagajo tudi pri preglednem in boljšem odzivanju na pomisleke javnosti, na primer glede vključenosti EU v EUTFA in njenih odnosov s partnerskimi državami v okviru projektov EUFTA. Podrobnosti o večini projektov, ki jih zajema EUTFA, so dostopne na spletu, podrobnosti o postopku njihovega sprejetja in izvajanja pa niso objavljene. Komisija na svoji spletni strani objavlja register tveganj EUTFA.[10] Žal register ne vključuje tveganj za človekove pravice kot takih.

25. Projekti EUTFA, ki jih zajema preiskava, se izvajajo v državah z velikimi vprašanji upravljanja in v številnih primerih s slabim stanjem na področju človekovih pravic. To povečuje tveganje kršitev človekovih pravic v okviru projektov EUTFA. Če partnerske države uporabljajo prenesene tehnologije in zmogljivosti za nadzor za namene, ki niso predvideni v okviru projekta, obstaja tveganje za človekove pravice posameznikov v teh državah, pa tudi za zmožnost EU, da izpolni ali uresniči svoje obveznosti na področju človekovih pravic. Komisija namreč v svojem odgovoru varuhu človekovih pravic take možnosti ne izključuje. Vendar meni, da so vzpostavljeni ukrepi (večplastni postopek odobritve projektov; uporaba posebne dokumentacije projektov – dokumentov o ukrepih; morebitna začasna ustavitev sredstev) zadostujejo za zmanjšanje tveganj za človekove pravice. Varuh človekovih pravic se s tem ne strinja.

26. Čeprav bi se Komisija lahko odločila začasno ustaviti financiranje, če bi ugotovila kršitve človekovih pravic pri izvajanju projektov EUTFA, je to odziven ukrep in zdi se, da bi bilo to mogoče le pri nekaterih projektih, ne pa pri projektih, povezanih s prenosom tehnologije ali zmogljivosti. Namesto tega bi moral biti cilj preprečevanje takih kršitev, predhodne ocene učinka na človekove pravice pa imajo lahko pri tem pomembno vlogo.

27. Varuhinja človekovih pravic po pregledu dokumentov o ukrepih več projektov EUTFA [11] meni, da iz njih ni razvidno, da so bile izvedene ustrezne ocene učinka na človekove pravice. Prvič, zaradi načina, na katerega so sestavljeni; drugič, zaradi uporabljene metodologije; in tretjič, ker so bili analitični elementi v zvezi z vplivi na človekove pravice, ki so bili vključeni v dokumente o ukrepih, občasni in nestrukturirani.

28. Dokumenti o ukrepih vključujejo oddelek „Tveganja in predpostavke“. Vendar je bila analiza v vseh pregledanih dokumentih osredotočena na logistična tveganja v zvezi z izvajanjem projekta in njegove predvidene uspehe, ne pa na tveganja za človekove pravice. V nekaterih dokumentih o ukrepih so bila v tem oddelku omenjena tveganja za človekove pravice in ustrezni blažilni ukrepi, vendar bodisi konkretna tveganja za človekove pravice niso bila opredeljena bodisi blažilni ukrepi niso bili dokončni.[12] Samo v treh dokumentih o ukrepih, ki jih je preučila preiskovalna skupina varuha človekovih pravic, je bilo zaradi uporabljene metodologije jasno opredeljeno konkretno tveganje za človekove pravice in predlagani ustrezni blažilni ukrepi [13]. [14]

29. Dokumenti o ukrepih vključujejo tudi oddelek „Vključevanje/medsektorska vprašanja“, v katerem bi morale biti dokumentirane posledice za človekove pravice, skupaj z drugimi vprašanji. V navodilih Komisije o tem, kako oblikovati ukrepe [15], ni izrecno navedeno, da je treba upoštevati morebitne učinke projektov na človekove pravice. Kljub temu, da ni bilo izrecnega navodila, je bila potreba po izvedbi ocene učinka na človekove pravice kot take jasno opredeljena v enem od akcijskih dokumentov (čeprav pred izvedbo projekta in ne pred njegovo odobritvijo).[16] V drugem akcijskem dokumentu je oddelek „medsektorska vprašanja“ vključeval podrobno analizo učinkov na človekove pravice pri izvajanju projekta ter potrebo po postopkovnih jamstvih in privilegirani obravnavi ranljivih skupin.[17] Vendar so bila v vseh drugih akcijskih dokumentih vprašanja človekovih pravic omenjena zelo omejeno, ne da bi bil opredeljen učinek projekta na te pravice.

30. Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da za zadevne projekte EUTFA ni bila opravljena jasna ocena učinka na človekove pravice, ki bi bila predstavljena kot ločen dokument ali ločen oddelek v dokumentih o ukrepih. Čeprav so nekateri dokumenti o ukrepih vsebovali elemente, ki bi lahko bili pomembni za analizo morebitnega učinka na človekove pravice, so bili ti elementi vključeni občasno in nestrukturirano, kar pomeni, da ni bilo mogoče ustrezno oceniti učinka projektov na človekove pravice.

31. V zvezi z večplastno odobritvijo varuhinja človekovih pravic priznava, da bi moralo sodelovanje Komisije v operativnem odboru zagotoviti, da se o vprašanjih človekovih pravic razpravlja vsaj pred odobritvijo projektov, saj mora Komisija dati svojo privolitev pred sprejetjem odločitev o uporabi sredstev EUTFA.[18] Vendar to ni zagotovilo, da so bila morebitna tveganja za človekove pravice vedno skrbno preučena in upoštevana.

32. Operativni odbor bi moral odobriti projekte na podlagi dokumenta o ukrepu, ki je „kratek“[19] in „čim bolj jedrnat“[20], pri tem pa uporabiti „zmanjšano različico“ predloge dokumenta o ukrepu. Poleg tega, čeprav je treba akcijski dokument najprej predložiti v oceno skupini za pregled kakovosti/mehanizmu (QRM), preden se predloži operativnemu odboru, je v notranjih smernicah Komisije navedeno, da „bi morala zadostovati ena seja [mehanizma za hiter odziv], odgovori na vprašanja v uporabljenih dokumentih pa bi morali biti čim bolj jedrnati“. [21] Vprašljivo je, ali ena „kratka“ seja zadostuje, da tematski strokovnjaki, ki sodelujejo v mehanizmu za hiter odziv, ustrezno pregledajo vsa morebitna tveganja za človekove pravice.[22] Poleg tega ima operativni odbor lahko na voljo le pet delovnih dni, da analizira akcijski dokument pred sestankom.[23]

33. Varuhinja človekovih pravic je zaskrbljena, da bi se ta hiter in poenostavljen postopek odobritve lahko uporabljal tudi za projekte, ki po svoji naravi zahtevajo bolj poglobljen pregled, in bi lahko celo zahtevali širše posvetovanje o vplivu na človekove pravice. Iz dokumentov, ki jih je preučila preiskovalna skupina varuha človekovih pravic, ni dokazov o kakršnem koli posvetovanju s civilno družbo ali zainteresiranimi stranmi v partnerskih državah zadevnih projektov.[24] Poleg tega se zdi, da v okviru tega poenostavljenega postopka ni mogoče ustrezno oceniti nacionalnega pravnega okvira partnerskih držav v zvezi s projekti (na primer zakonodaje o varstvu podatkov). Prav tako ni jasno, ali lahko projekti še vedno prejmejo odobritev, tudi če priporočila za spremembe nacionalne zakonodaje še niso bila izvedena.

34. Če povzamemo, Komisija ni mogla dokazati, da vzpostavljeni ukrepi zagotavljajo skladen pristop k ocenjevanju morebitnih vplivov projektov EUTFA na človekove pravice. Ker je Komisija odgovorna za upravljanje EUTFA, je to resna pomanjkljivost.

35. EUTFA predstavlja nov mehanizem pomoči in lahko ustvari precedens za prihodnje financiranje razvoja EU.[25] Zato bo varuhinja človekovih pravic predlagala, naj Komisija za prihodnje projekte skrbniških skladov EU zagotovi smiselno predhodno oceno učinka na človekove pravice, vključno z opredelitvijo ukrepov za izboljšanje pozitivnih učinkov projekta na človekove pravice ali za ublažitev morebitnih negativnih učinkov.  

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila pomanjkljivosti, saj Komisija ni mogla dokazati, da vzpostavljeni ukrepi zagotavljajo skladen in strukturiran pristop k ocenjevanju učinkov projektov EUTFA na človekove pravice.

Da bi se izognili podobnim težavam s prihodnjimi projekti skrbniškega sklada EU za Afriko, varuhinja človekovih pravic predlaga spodaj.

Pritožnik in Evropska komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Predlogi za izboljšanje

Smernice Komisije v zvezi z ocenjevanjem projektov skrbniškega sklada EU, tako v Afriki kot drugod, bi morale zahtevati, da se ocena morebitnega učinka projektov na človekove pravice predstavi skupaj z ustreznimi blažilnimi ukrepi v samostojnem dokumentu ali v ločenem, ločenem oddelku vsakega dokumenta o ukrepih. Predloga „akcijskega dokumenta“ bi se lahko revidirala, da bi se to upoštevalo.

 

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 28. 2022

 

[1] Evropska komisija, 25 držav članic EU, Norveška in Švica so 12. novembra 2015 podpisale sporazum o ustanovitvi EUTFA. EUTFA prejema 73 % svojih sredstev iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), 20 % iz različnih programov v okviru splošnega proračuna EU ter 7 % iz prispevkov držav članic in drugih donatorjev: https://ec.europa.eu/trustfundforafrica/index_en#:~:text=Our%20mission,contribute%20to%20better%20migration%20management  

[2] Pritožbo pri varuhu človekovih pravic so skupaj vložile naslednje organizacije civilne družbe: Privacy International, Access Now, Border Violence Monitoring Network (Mreža za nadzor nasilja na mejah), Homo Digitalis, Mednarodna zveza za človekove pravice in organizacija Sea-Watch.

[3] Poročilo o inšpekcijskem pregledu je na voljo na spletni strani: https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/inspection-report/en/162252

[4] Na primer, sistemi za prestrezanje telefonskih klicev.

[5] Pritožniki so se sklicevali na: člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); člen 3 PEU (EU v „odnosu s preostalim svetom“ mora prispevati k „varstvu človekovih pravic“); člen 21.1 PEU (med načeli, ki navdihujejo zunanje delovanje EU, sta „univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva“); člen 21.3 PEU (EU je dolžna spoštovati to načelo pri razvoju in izvajanju zunanjih vidikov svojih politik, razen zunanjega delovanja); in člen 205 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

[6] Predloga za ta dokument, imenovana „podatkovni list o ukrepu“, je priložena ustanovnemu sporazumu EUTFA.

[7] Skupino/mehanizem za pregled kakovosti sestavljajo uslužbenci Komisije, ki zastopajo tematske in geografske enote. Člani mehanizma za hiter odziv so isti kot pri drugih ukrepih, ki se neposredno financirajo iz Evropskega razvojnega sklada. („Smernice EU o skrbniških skladih EU“ – Komisija je smernice priložila svojemu odgovoru varuhu človekovih pravic).

[8] „Polje za orodje: pristop k razvojnemu sodelovanju EU, ki temelji na pravicah in zajema vse človekove pravice“: https://europa.eu/capacity4dev/t-and-m-series/documents/rights-based-approach-encompassing-all-human-rights-eu-development-cooperation

[9] Zadeva T-59/05, Evropaiki Dynamiki proti Komisiji, točka 150 https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=67851&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=182315.

[10] https://ec.europa.eu/trustfundforafrica/sites/default/files/risk_register_eutf_0.pdf

[11] Med preiskavo je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala 20 ukrepov iz projektov v treh regijah. To je vključevalo ukrepe, pregledane med inšpekcijskim pregledom (glej seznam teh projektov v poročilu o inšpekcijskem pregledu https://www.ombudsman.europa.eu/en/doc/inspection-report/en/162252). Vključevala je tudi dokumente, ki so jih predložili pritožniki (projekt T05-EUTF-NE-05 v Nigru; projekt T05-EUTF-NOA-REG-05 v Alžiriji, Egiptu, Libiji in Tuniziji; projekt T05-EUTF-HoA-REG-09 v Džibutiju, Somaliji in Sudanu; projekt T05-EUTF-NOA-REG-07 BMP v Maroku in Tuniziji; projekt T05-EUTF-SAH-C1-01 v Slonokoščeni obali; projekt T05-EUTF-SAH-SN-07 v Senegalu; Projekt T05-EUTF-NOA-LY-04 v Libiji).

[12] V akcijskem dokumentu T05-EUTF-HOA-REG-78 je bil na primer blažilni ukrep preprosto „ocenjevanje tveganj za človekove pravice“.

[13] V akcijskem dokumentu T05-EUTF-HOA-REG-27 je bilo ugotovljeno tveganje zlorabe zbranih podatkov in predlagani so bili konkretni ustrezni blažilni ukrepi.

[14] Akcijski dokument T05-EUTF-SAH-GN-05 je razlikoval med različnimi kategorijami tveganj, kar je pomagalo opredeliti konkretno tveganje za človekove pravice in ustrezne blažilne ukrepe. V akcijskem dokumentu T05-EUTF-HOA-SD-43 je bil pristop na področju človekovih pravic bolj viden, saj je bil oddelek o tveganjih in predpostavkah razdeljen na dva dela, v delu pa so bili opisani tveganja na področju človekovih pravic in ustrezni konkretni blažilni ukrepi.

[15] Spremljevalni finančni in pogodbeni postopki, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada (6. 2 Identifikacijska faza in 6.3 Faza oblikovanja)

[16] Akcijski dokument T0-5-EUTF-HoA-SO-03

[17] Akcijski dokument T05-EUTF-HOA-ET-52

[18] Smernice o skrbniškem skladu EU, stran 10.

[19] Člen 6.6.4 Sporazuma o ustanovitvi nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljene osebe v Afriki ter njegova notranja pravila: „Vsak predlagani ukrep se opiše v kratkem dokumentu (dokumentu o ukrepih), ki vsebuje ključne informacije, kot so načini izvajanja, časovni načrt, ocena proračuna itd.“

[20] Spremljevalni finančni in pogodbeni postopki, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada (del 10.4.1 Opredelitev in formulacija; priprava sklepov operativnega odbora o financiranju).

[21] Podobno

[22] Komisija je v svojem odgovoru navedla, da njeni tematski strokovnjaki pregledujejo akcijske dokumente v skladu s „okvirjem orodij: pristop k razvojnemu sodelovanju EU, ki temelji na pravicah in zajema vse človekove pravice“: https://europa.eu/capacity4dev/t-and-m-series/documents/rights-based-approach-encompassing-all-human-rights-eu-development-cooperation. 

[23] Enako velja za: „Upravitelj skrbniškega sklada EU za Afriko pripravi akcijski dokument za vsak predlog projekta, ki se predloži operativnemu odboru vsaj en teden (pet delovnih dni) vnaprej.“

[24] V točki 6.1 dodatka k finančnim in pogodbenim postopkom, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, je navedeno, da bi morala biti zasnova ukrepov EU usklajena s prednostnimi nalogami politike EU in zagotavljati, da partnerji prevzamejo odgovornost za podporo EU. V ta namen se v fazi zasnove zagotovi in dokumentira tesno posvetovanje z organi partnerske države in ključnimi deležniki (...).“ V akcijskem dokumentu T05-EUTF-HOA-REG-78 oddelek „Posebni cilji“ vključuje izjavo, da imajo nacionalne institucije za človekove pravice bistveno vlogo pri spremljanju in obravnavanju prijavljenih in odkritih kršitev človekovih pravic ali drugih vrst zlorab.

[25] Spremljevalni finančni in pogodbeni postopki, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada (del 10 „Smernice o skrbniških skladih EU“).