Zadeva se je nanašala na čas, ki ga je Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) potreboval za odločitev o dveh pritožbah istega pritožnika v letu 2023 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov pritožnika.

Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je ENVP podal razumna pojasnila v zvezi z obravnavo primerov in zamudo. ENVP je dokončal tudi predhodno oceno izpostavljenih vprašanj.

Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da je ENVP sprejel ukrepe za odpravo zaostankov, da bi se v prihodnje izognil podobnim razmeram, zato je primer zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene. 

Zadeva se je nanašala na to, kako je Agencija Evropske unije za azil (EUAA) obravnavala obtožbe o kršitvah temeljnih pravic pri svojih dejavnostih na grškem otoku Samos. Pritožniki so bili zaskrbljeni, da je način, na katerega so uslužbenci za obravnavo primerov, napoteni v podporne skupine agencije EUAA za azil, opravljali razgovore z ranljivimi prosilci za azil, v nasprotju s pravom EU in da agencija EUAA tega ni obravnavala. Poleg tega so bili pritožniki zaskrbljeni, kako je agencija EUAA obravnavala poročila prosilcev za azil o zavračanju.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da agencija EUAA v času pritožbe ni zagotovila, da bi bili delavci, ki obravnavajo zadeve in so bili napoteni v njene podporne skupine za azil, pripravljeni ustrezno opraviti razgovore z ranljivimi prosilci za azil, tudi glede tega, kako upoštevati kazalnike ranljivosti, ko se ti prvič pojavijo med razgovorom za azil. Varuhinja človekovih pravic je nadalje ugotovila, da agencija EUAA ranljivim prosilcem za azil ni zagotovila ustreznega postopka za poročanje o napakah, storjenih med razgovori, in da takih poročil ni pregledala. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je to pomenilo nepravilnost, in agenciji EUAA podala štiri priporočila za odpravo pomanjkljivosti.

Varuhinja človekovih pravic je ta priporočila poslala tudi svojim kolegom iz Evropske mreže varuhov človekovih pravic (ENO), da bi pridobila njihova mnenja o tem, kako se zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic pri sodelovanju med uradniki agencije EUAA, ki obravnavajo zadeve, in nacionalnimi uradniki za azil.

Poleg tega je varuhinja človekovih pravic ugotovila pomembne pomanjkljivosti v zvezi s tem, kako je agencija EUAA obravnavala razkritje izkušenj prosilcev za azil z zavračanjem med razgovori. Ker je agencija med preiskavo varuhinje človekovih pravic začela izvajati ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti, ni ugotovila nepravilnosti, temveč je podala dva predloga za izboljšanje.

Ta zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija obravnavala prošnjo novinarja za dostop javnosti do dokumentov, povezanih z delovnim potovanjem koordinatorja Komisije za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja v Izraelu. Komisija je zavrnila potrditev ali zavrnitev obstoja takih dokumentov, pri čemer se je sklicevala na pravila EU o varstvu podatkov. Trdila je, da bi tudi priznanje obstoja takih dokumentov pomenilo prenos osebnih podatkov brez potrebe po posebnem namenu v javnem interesu, kar pritožnik po njenem mnenju ni dokazal.

Komisija je med preiskavo preiskovalni skupini varuhinje človekovih pravic potrdila, da je potovanje potekalo in da je krila stroške tega potovanja, s čimer je odpravila glavne pomisleke glede preglednosti, ki jih je izrazil pritožnik.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da obstaja javni interes za javni nadzor nad poklicnimi dejavnostmi koordinatorja glede na prepoznavnost vloge in občutljivost teme. Vendar je varuhinja človekovih pravic po tem, ko je Komisija potrdila delovno potovanje in je stroške krila v skladu z veljavnimi pravili, menila, da je bil javni interes za nadzor nad poklicnimi dejavnostmi koordinatorja izpolnjen.

Vendar je varuhinja človekovih pravic Komisiji predlagala izboljšave, in sicer, naj proaktivno objavlja povzetke uradnih dejavnosti koordinatorja, vključno z informacijami o delovnih potovanjih, da bi povečala preglednost.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila in ugotovila, da nadaljnje preiskave niso upravičene.

Zadeva se je nanašala na to, kako Evropska komisija zagotavlja, da Romunija v celoti izvaja sodbo Sodišča Evropske unije o nezakoniti zavrnitvi izdaje osebnih izkaznic romunskim državljanom s stalnim prebivališčem v drugih državah članicah.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da se zadeva očitno razvija na nacionalni ravni ter da Komisija dejavno in v razumnih časovnih presledkih spremlja razmere.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila z ugotovitvijo, da na tej stopnji nadaljnje preiskave niso upravičene. Vendar je varuhinja človekovih pravic od Komisije zahtevala, naj jo v šestih mesecih obvesti o svoji oceni skladnosti Romunije s sodbo in vseh nadaljnjih ukrepih, ki jih je sprejela Komisija.

Pritožnik je Evropsko komisijo zaprosil za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s svojimi izmenjavami z madžarsko vlado o neodvisnosti sodstva v okviru ocene Komisije o upravičenosti Madžarske do kohezijskih sredstev. Komisija je po posvetovanju z madžarskimi organi zavrnila dostop do nekaterih dokumentov, pri čemer se je sklicevala na dve izjemi v skladu z zakonodajo EU o dostopu javnosti do dokumentov. Natančneje, Komisija je trdila, da bi razkritje ogrozilo namen njene preiskave v zvezi z upravičenostjo Madžarske do kohezijskih sredstev in njen postopek odločanja. Pritožnik je Komisijo pozval, naj ponovno preuči svojo odločitev (s „potrdilno prošnjo“). Ko Komisija ni odgovorila v veljavnih rokih, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o implicitni zavrnitvi dostopa javnosti do zahtevanih dokumentov s strani Komisije. Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je Komisija sprejela potrdilni sklep. Ohranila je svojo odločitev, da zavrne dostop, vendar se je sklicevala na dodatno izjemo, pri čemer je trdila, da je Evropski parlament medtem začel sodni postopek v zvezi z zadevo, razkritje pa bi lahko ogrozilo te tekoče postopke.

Pregled varuhinje človekovih pravic je pokazal, da zahtevani dokumenti vsebujejo samooceno Madžarske, uradne vprašalnike, ki jih je Komisija poslala madžarskim organom, in uradne odgovore zadevnih madžarskih organov na ta vprašanja. Zahtevani dokumenti so tako podlaga za sklep Komisije, zoper katerega je Parlament začel sodni postopek. Niti niso bili pripravljeni za namen konkretnega sodnega postopka niti ne vsebujejo notranjih pravnih stališč o spornih vprašanjih v celotnem postopku.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da Komisija ni zadostno dokazala, kako bi razkritje dokumentov lahko oslabilo zadevne sodne postopke. Varuha človekovih pravic tudi ni prepričala trditev Komisije, da bi razkritje lahko oslabilo njeno preiskavo. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic poudarila pomen obveščanja javnosti o ukrepih Komisije in madžarskih organov za zaščito finančnih interesov EU in zagotovitev spoštovanja pravne države. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da zavrnitev Komisije, da širši javnosti odobri dostop do zahtevanih dokumentov, pomeni nepravilnost, in Komisiji priporočila, naj ponovno preuči svoje stališče o prošnji za dostop.

Komisija je v odgovoru potrdila svoje stališče, da bi razkritje zahtevanih dokumentov ogrozilo nemoten potek sodnih postopkov, ki jih je sprožil Parlament, in njegovo preiskavo v zvezi z upravičenostjo Madžarske do kohezijskih sredstev. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija ni predložila prepričljivih pojasnil, zakaj ni bilo mogoče zagotoviti širšega dostopa do teh dokumentov. Zato je varuhinja človekovih pravic potrdila svojo ugotovitev o nepravilnostih in primer zaključila.

Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do obrazloženega mnenja, ki ga je Evropska komisija poslala Belgiji v okviru postopka za ugotavljanje kršitev v zvezi z njenim prenosom Direktive o zaščiti žvižgačev.

Komisija je zavrnila dostop do dokumenta, ki je del spisa v okviru tekočega postopka za ugotavljanje kršitev. Pri tem se je oprla na splošno domnevo o nerazkritju, ki je temeljila na potrebi po zaščiti namena tekoče preiskave. Ker pritožnik ni bil zadovoljen s tem izidom, se je obrnil na varuha človekovih pravic.

Čeprav je varuhinja človekovih pravic menila, da je ustrezna zaščita žvižgačev bistvena, je na podlagi pregleda spornega dokumenta ugotovila, da se je Komisija pri zavrnitvi dostopa do dokumenta upravičeno oprla na splošno domnevo nerazkritja. Zato je zadevo zaključila.