Iskanje po preiskavah

Irska ima pri izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov posebno vlogo, saj ima na Irskem sedež večina visokotehnoloških podjetij v Evropi. Nadzorni organi drugih držav članic so pogosto odvisni od dela irske komisije za varstvo podatkov, kadar si dejavno prizadevajo za zadeve v zvezi z osebnimi podatki, ki se nanašajo na državljane njihovih držav.

Zato je še zlasti pomembno, da se Evropska komisija primerno seznani, ali se splošna uredba o varstvu podatkov na Irskem ustrezno izvaja v zvezi z visokotehnološkimi podjetji.

Več javnih organov in organizacij civilne družbe, med njimi tudi pritožnik, je poročalo, da je izvajanje splošne uredbe o varstvu podatkov na Irskem nezadostno.

Varuhinja človekovih pravic je uvedla preiskavo o tem, ali Evropska komisija zbira dovolj informacij za spremljanje, kako Irska izvaja splošno uredbo EU o varstvu podatkov.

S preiskavo je bila razkrita praksa Evropske komisije, da preveri pregled redne zadeve s strani irske komisije za varstvo podatkov o njenem obravnavanju primerov visokotehnoloških podjetij. Varuhinja je sklenila, da je ta praksa ustrezna in skladna z dobrim upravljanjem, hkrati pa je menila, da so možne številne tehnične izboljšave, in navedla predloge zanje.

Zadeva se je nanašala predvsem na odločitev Frontexa, da po elektronski pošti ne bo več komunicirala s posamezniki, ki zahtevajo javni dostop do dokumentov. Frontex od vložnikov zahtev zahteva, da uporabljajo njegov portal za spletni dostop. S tem nastajajo težave za vložnike, ki bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti, pa tudi za spletne platforme za preglednost, ki so jih vzpostavile organizacije civilne družbe v podporo cilju EU za čim bolj javno delovanje.

Varuhinja ni mogla najti utemeljitve za Frontexovo odločitev. Izdala je priporočilo, da bi moral Frontex vložnikom omogočiti komunikacijo z njim po elektronski pošti, ne da bi bi pri tem morali uporabiti trenutni portala za dostop do dokumentov. Dodatno je zaprosila, naj se Frontex seznani z dobro prakso, ki jo je Evropska komisija v tej zvezi določila za svoj novi portal za dostop javnosti do dokumentov, ter naj to dobro prakso čim prej začne upoštevati.

Nadalje je predlagala, da bi moral nameniti posebna sredstva, potrebna za obravnavo velikega števila zahtev za dostop, ki jih bo v prihodnosti verjetno redno prejemal. Predlagala je še, da bi moral pripraviti podroben priročnik o svojih načinih obravnave zahtev za dostop javnosti in ga tudi objaviti.

Frontex je priporočilo varuhinje, naj vložnikom dovoli komunikacijo z njim po elektronski pošti, zavrnil. Prav tako se ni vsebinsko odzval na predlog, naj se seznani z zadevno dobro prakso Evropske komisije in jo začne izvajati.

Evropska varuhinja človekovih pravic preiskavo zaključuje z ugotovitvijo nepravilnosti.

Kar zadeva druge predloge varuhinje, je Frontex navedel, da je pred kratkim uvedel dodatno delovno mesto s polovičnim časom za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov, in napovedal, da bo pripravil priročnik, ki ga je predlagala varuhinja. V začetku preiskave je Frontex upošteval predloge varuhinje, naj dopolni svojo izjavo o avtorskih pravicah in dokumente v okviru svojega javnega dostopa da na voljo za dve leti. Strinjal se je tudi z uvedbo namenskega elektronskega naslova za pošiljanje pritožb.

 Pritožniki, tj. skupina organizacij civilne družbe, so bili zaskrbljeni, da Evropska komisija ni ocenila tveganj za kršitve človekovih pravic pred zagotovitvijo podpore afriškim državam za razvoj zmogljivosti za nadzor, zlasti v okviru nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko. Trdili so, da bi morala Komisija pred odločitvijo za podporo projektom z morebitnimi posledicami glede nadzora, kot so biometrične podatkovne zbirke ali tehnologije za nadzor mobilnih telefonov, opraviti predhodno oceno tveganj in vplivov za zagotovitev, da projekti ne pripeljejo do kršitev človekovih pravic (kot je na primer pravica do zasebnosti).

Varuhinja je na podlagi preiskave zaključila, da uvedeni ukrepi niso zadoščali za zagotovitev ustrezne ocene, kako projekti nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko vplivajo na človekove pravice. Za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti je varuhinja predlagala izboljšave, da se pri prihodnjih projektih nujnega skrbniškega sklada EU opravi predhodna ocena vpliva na človekove pravice.