Zadeva se je nanašala na to, da je Evropska komisija zavrnila delni ali širši dostop do dveh dokumentov, povezanih s projektom, financiranim v partnerstvu z Unicefom. Komisija se je pri zavrnitvi dostopa oprla na pet izjem, določenih v zakonodaji Unije o dostopu do dokumentov, in sicer na potrebo po varstvu javnega interesa, kar zadeva mednarodne odnose ter finančno, monetarno ali gospodarsko politiko Unije ali države članice, pa tudi na varstvo njenega postopka odločanja, poslovnega interesa tretje osebe ter zasebnosti in integritete fizičnih oseb, vključno z njihovimi osebnimi podatki.

Na podlagi pregleda spornih dokumentov varuhinje človekovih pravic niso prepričale trditve Komisije, da bi delno ali širše razkritje (resno) oslabilo varstvo navedenih interesov. Varuhinja človekovih pravic je predlagala rešitev, s katero je Komisijo pozvala, naj ponovno preuči svoje stališče o prošnji, da bi ji omogočila čim širši dostop do spornih dokumentov. Komisijo je opozorila tudi na njeno obveznost, da odločitve sprejme v razumnem roku in navede razloge zanje.

Komisija je sprejela predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev ter pritožniku omogočila delni in širši dostop do dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila pozitiven odziv Komisije na njen predlog rešitve, s katerim je bila pritožba rešena.  

Zadeva se je nanašala na Evropsko komisijo´s, ki je obravnavala pritožbo zaradi kršitve v zvezi z odločitvijo Češke´s, da združi svoj železniški organ z organom, pristojnim za konkurenco. Glavni pomislek je bil, da je združitev morda kršila pravo EU ter da Češka morda ni zagotovila neodvisnega in učinkovitega nadzora železniškega sektorja.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da Komisija pritožniku ni ustrezno obrazložila svoje ugotovitve, da Češka ni kršila prava EU. Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi pojasnil, ki jih je Komisija predložila med preiskavo, ugotovila, da je Komisija zadevo skrbno preiskala in da je njena odločitev o zaključku zadeve temeljila na trdnih razlogih.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da v zvezi z oceno pritožbe zaradi kršitve, ki jo je opravila Komisija, ni bilo nepravilnosti. Glede na to, da je Komisija med preiskavo podala podrobno obrazložitev, je bil ta vidik zadeve razrešen. Varuhinja človekovih pravic je Komisiji predlagala, naj pritožnikom vedno zagotovi ustrezno obrazložitev, kadar nameravajo zaključiti postopek za ugotavljanje kršitev.

Zadeva se je nanašala na javni razpis, ki ga je organizirala Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) v zvezi z zagotavljanjem oblačil za uradnike agencije Frontex. Pritožnik, podjetje, ki je prav tako sodelovalo v razpisnem postopku, je pri agenciji Frontex izrazil pomisleke glede oddaje naročila izbranemu podjetju. Natančneje, pritožnik je trdil, da bi morala agencija Frontex zavrniti izbrano ponudbo zaradi domnevnih finančnih težav ponudnika in njegovih pomanjkljivosti pri izvajanju drugega naročila ter ker je bila ponudba, ki jo je predložil, po njegovem mnenju neobičajno nizka.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je agencija Frontex pravilno izvedla preverjanje upravičenosti uspešnega ponudnika v skladu z veljavnimi pravili. Poleg tega je menila, da je bila ocena agencije Frontex, da izbrana ponudba ni bila neobičajno nizka, razumna in v skladu z veljavnimi pravili.

Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila z ugotovitvijo, da ni bilo nepravilnosti.

Zadeva se je nanašala na obravnavo postopkovnih vidikov v zvezi s prijavo žvižgača, ki jo je pritožnik [1] predložil leta 2022, s strani Evropske centralne banke (ECB). Prijava žvižgača se je nanašala na domnevno sorodstveno razmerje med uradnikom za zaposlovanje in osebo, ki je bila zaposlena.

Pritožnik je doživel ravnanje domnevnih kršiteljev, za katerega so menili, da je neprimerno (vključno z nadlegovanjem). Pritožnik je zahteval povezano upravno preiskavo.

ECB se je odločila, da bo poročilo o žvižgaču ocenila skupaj z vprašanjem domnevnega neprimernega ravnanja. Pritožnika je tudi obvestila, da predloženi dokazi ne upravičujejo začetka upravne preiskave. Pritožnik je obe točki izpodbijal z upravno pritožbo, ki jo je ECB razglasila za nedopustno zaradi neobstoja individualnega interesa (skupna obravnava obeh vprašanj) ali zaradi neobstoja izpodbojne odločitve (neuvedba upravne preiskave).

Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in izpodbijal odločitev ECB o nedopustnosti. Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je pritožnik varuhinjo človekovih pravic prosil tudi, naj podrobneje preuči obravnavo prijav in pritožb žvižgačev v ECB.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da razlogi, ki jih je ECB navedla za razglasitev pritožnikove upravne pritožbe za nedopustno, niso bili prepričljivi.

Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da je med njeno preiskavo prišlo do pomembnega razvoja dogodkov na tem področju in da s tem povezane notranje preiskave na visoki ravni še vedno potekajo. Poleg tega je ECB zaključevala samoiniciativni pregled svojega okvira poročanja, preiskav in disciplinskih ukrepov. V teh okoliščinah je varuhinja človekovih pravic sklenila, da takrat nadaljnje preiskave niso bile upravičene, in preiskavo zaključila.

 

[1] Zaradi anonimnosti, tudi v zvezi s spolom pritožnika, se besedilo nanaša na pritožnika kot „jih“/„njihove“/„njihove“.

 

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) obravnaval zahteve za pregled kandidata, ki v dveh izbirnih postopkih ni bil uspešen. Pritožnik je med drugim trdil, da urad EPSO ni ustrezno obravnaval njegovih pomislekov, in se spraševal, ali je ustrezno pregledal njegovo uspešnost.

Potem ko je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo, je urad EPSO pritožniku predložil dodatne odgovore. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da med njimi in odgovori, ki jih je prvotno prejela, obstajajo nedoslednosti in da ni jasno, ali je urad EPSO dejansko pregledal svoje prvotne odločitve. Med preiskavo je urad EPSO zagotovil dodatna pojasnila, da bi to pojasnil.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene, saj je urad EPSO na koncu predložil razumna pojasnila o tem, kako je obravnaval pritožnikove zahteve za pregled. Vendar je preiskava razkrila težave s standardnimi odgovori urada EPSO na zahteve za pregled. Varuhinja človekovih pravic je zato uradu EPSO predlagala izboljšave in ga pozvala, naj zagotovi, da bodo kandidati, ki so vložili zahtevo za pregled, v prihodnje prejeli jasen, točen in popoln odgovor, v katerem bodo obveščeni o tem, ali je bil pregled opravljen, in o razlogih za odločitev urada EPSO.