Zadeva se je nanašala na obravnavo postopkovnih vidikov v zvezi s prijavo žvižgača, ki jo je pritožnik [1] predložil leta 2022, s strani Evropske centralne banke (ECB). Prijava žvižgača se je nanašala na domnevno sorodstveno razmerje med uradnikom za zaposlovanje in osebo, ki je bila zaposlena.

Pritožnik je doživel ravnanje domnevnih kršiteljev, za katerega so menili, da je neprimerno (vključno z nadlegovanjem). Pritožnik je zahteval povezano upravno preiskavo.

ECB se je odločila, da bo poročilo o žvižgaču ocenila skupaj z vprašanjem domnevnega neprimernega ravnanja. Pritožnika je tudi obvestila, da predloženi dokazi ne upravičujejo začetka upravne preiskave. Pritožnik je obe točki izpodbijal z upravno pritožbo, ki jo je ECB razglasila za nedopustno zaradi neobstoja individualnega interesa (skupna obravnava obeh vprašanj) ali zaradi neobstoja izpodbojne odločitve (neuvedba upravne preiskave).

Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in izpodbijal odločitev ECB o nedopustnosti. Med preiskavo varuhinje človekovih pravic je pritožnik varuhinjo človekovih pravic prosil tudi, naj podrobneje preuči obravnavo prijav in pritožb žvižgačev v ECB.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da razlogi, ki jih je ECB navedla za razglasitev pritožnikove upravne pritožbe za nedopustno, niso bili prepričljivi.

Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da je med njeno preiskavo prišlo do pomembnega razvoja dogodkov na tem področju in da s tem povezane notranje preiskave na visoki ravni še vedno potekajo. Poleg tega je ECB zaključevala samoiniciativni pregled svojega okvira poročanja, preiskav in disciplinskih ukrepov. V teh okoliščinah je varuhinja človekovih pravic sklenila, da takrat nadaljnje preiskave niso bile upravičene, in preiskavo zaključila.

 

[1] Zaradi anonimnosti, tudi v zvezi s spolom pritožnika, se besedilo nanaša na pritožnika kot „jih“/„njihove“/„njihove“.

 

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) obravnaval zahteve za pregled kandidata, ki v dveh izbirnih postopkih ni bil uspešen. Pritožnik je med drugim trdil, da urad EPSO ni ustrezno obravnaval njegovih pomislekov, in se spraševal, ali je ustrezno pregledal njegovo uspešnost.

Potem ko je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo, je urad EPSO pritožniku predložil dodatne odgovore. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da med njimi in odgovori, ki jih je prvotno prejela, obstajajo nedoslednosti in da ni jasno, ali je urad EPSO dejansko pregledal svoje prvotne odločitve. Med preiskavo je urad EPSO zagotovil dodatna pojasnila, da bi to pojasnil.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene, saj je urad EPSO na koncu predložil razumna pojasnila o tem, kako je obravnaval pritožnikove zahteve za pregled. Vendar je preiskava razkrila težave s standardnimi odgovori urada EPSO na zahteve za pregled. Varuhinja človekovih pravic je zato uradu EPSO predlagala izboljšave in ga pozvala, naj zagotovi, da bodo kandidati, ki so vložili zahtevo za pregled, v prihodnje prejeli jasen, točen in popoln odgovor, v katerem bodo obveščeni o tem, ali je bil pregled opravljen, in o razlogih za odločitev urada EPSO.

 

Trije primeri so se nanašali na to, kako je Evropska komisija uporabila svoja pravila za boljše pravno urejanje in druge postopkovne zahteve pri pripravi zakonodajnih predlogov v zvezi s potrebno skrbnostjo podjetij glede trajnostnosti (983/2025/MIK), bojem proti tihotapljenju migrantov (2031/2024/VB) in skupno kmetijsko politiko (1379/2024/MIK). Komisija je menila, da so ti predlogi nujni, zato je izpustila ukrepe, predvidene v njenih pravilih, kot so ocene učinka in javna posvetovanja. Pritožniki, ki so organizacije civilne družbe, so menili, da so te opustitve v nasprotju s pravili Komisije o boljšem pravnem urejanju. Pritožniki so v dveh primerih trdili tudi, da Komisija ni ocenila skladnosti zakonodajnih predlogov s podnebnimi cilji EU, kot zahtevajo evropska podnebna pravila. V enem primeru je bil pritožnik nadalje zaskrbljen, da je Komisija kršila svoj poslovnik o posvetovanjih med službami.

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svojih preiskav ugotovila postopkovne pomanjkljivosti pri tem, kako je Komisija pripravila zadevne zakonodajne predloge, kar je skupaj pomenilo nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je za odpravo teh pomanjkljivosti Komisiji priporočila, naj zagotovi predvidljivo, dosledno in nesamovoljno uporabo svojih pravil za boljše pravno urejanje, tako da opredeli „nujne“ primere, ki upravičujejo odstopanje od njihovih zahtev, ter evidentira in pojasni razloge za morebitna odobrena odstopanja. Poleg tega bi morala Komisija v primeru odobritve odstopanj vzpostaviti postopek za zagotovitev, da je nujna priprava zakonodajnih predlogov še vedno skladna z načeli preglednega, z dokazi podprtega in vključujočega zakonodajnega postopka. Varuhinja človekovih pravic je v pomoč Komisiji pri tej nalogi podala tudi štiri predloge za izboljšave, ki so vključevali: pojasnitev svojih pravil za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi o nujnih predlogih; zagotavljanje, da se analitični dokumenti, ki nadomeščajo ocene učinka in navajajo dokaze v podporo njenim predlogom, objavijo pravočasno, da se omogoči javna razprava pred sprejetjem zakonodaje; izdajanje smernic za izvajanje ocen skladnosti s podnebnimi spremembami; zagotavljanje in evidentiranje utemeljitev za skrajšanje obdobij posvetovanja med službami pod določene pragove.

Komisija se je v svojem odgovoru varuhinji človekovih pravic strinjala, da bo med prihodnjo revizijo pravil za boljše pravno urejanje razmislila o opredelitvi „nujnih“ razmer ter evidentirala in objavila razloge za uporabo morebitnih odstopanj od njihovih zahtev. Komisija se je tudi zavezala, da bo zagotovila ciljno usmerjena posvetovanja o svojih „nujnih“ predlogih, v treh mesecih po sprejetju objavila analitične dokumente z dokazi, ki podpirajo njene predloge, vključila ocene podnebne skladnosti v analitične dokumente in obrazložitvene memorandume za prihodnje predloge ter zagotovila utemeljitve za skrajšana posvetovanja med službami.

Pritožniki so v svojih pripombah na odgovor Komisije menili, da zaveze Komisije niso niti jasne niti dovolj konkretne, da bi zagotovile pregleden, vključujoč in z dokazi podprt zakonodajni postopek.

Varuhinja človekovih pravic je pozdravila splošen konstruktiven odgovor Komisije na njena priporočila in predloge za izboljšave. Kljub temu odgovor Komisije še ne zagotavlja zadostne jasnosti glede konkretnih ukrepov, ki jih namerava sprejeti za izvajanje priporočil in predlogov varuhinje človekovih pravic za izboljšave.

Varuhinja človekovih pravic bo zato to zadevo spremljala na podlagi prihodnjih pritožb in po tem, ko bo Komisija dokončala revizijo pravil za boljše pravno urejanje. Na tej stopnji nadaljnje preiskave niso upravičene, varuhinja človekovih pravic pa je te tri primere zaključila.