Pritožba, ki jo je vložilo združenje britanskih pilotov letalskih linij, se nanaša na pravila EU o omejitvah letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtevah glede počitka za komercialne letalske prevoznike. Natančneje, nanaša se na način, na katerega je EASA izvedla postopek posodobitve teh pravil. Pritožnik je trdil, (i) da bi moralo imeti znanstveno svetovanje vidnejšo vlogo v postopku oblikovanja pravil, (ii) da EASA ni predložila dokazil o kvalifikacijah članov skupine za oblikovanje pravil in (iii) da EASA ni ustrezno obravnavala vprašanj nasprotja interesov.

Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti pri delovanju EASA v zvezi z vlogo znanstvenega svetovanja v postopku oblikovanja predpisov. V zvezi z vprašanjem, kako EASA obvladuje morebitna navzkrižja interesov v skupinah za sprejemanje predpisov, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je bila njena politika za ublažitev takih nasprotij v primeru njenega osebja spremenjena in da se ta revidirani pristop zdaj uporablja tudi za strokovnjake v skupinah za sprejemanje predpisov. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi tega sklenila, da ji tega vprašanja ni treba nadalje preiskati. Nazadnje je EASA sprejela priporočilo varuhinje človekovih pravic, naj pritožniku zagotovi anonimizirane informacije o članih skupine za oblikovanje pravil. Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila in agencijo EASA spodbudila, naj sprejme bolj proaktiven pristop k razkrivanju informacij, ki so ji na voljo o kvalifikacijah in strokovnem znanju članov skupine za oblikovanje pravil. Opozorila je tudi, da razmišlja o preučitvi vprašanj, povezanih z delom, ki so ga za nekatere agencije EU opravili zunanji strokovnjaki.

Pritožnik je zahteval javni dostop do poročil EASA o priporočilih za odobritev v zvezi s tujimi organizacijami za vzdrževanje zrakoplovov, v katerih je bila ugotovljena neskladnost z nekaterimi zahtevami glede osebja. EASA je dostop zavrnila na podlagi potrebe po zaščiti svoje dejavnosti stalnega nadzora in poslovnih interesov zadevnih organizacij. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da je EASA neupravičeno zavrnila dostop.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da bi morala EASA načeloma odobriti dostop do redigiranih različic poročil o priporočilih za odobritev. Ker pritožnikova prošnja za dostop ni določala določenega obdobja, je predlagala rešitev, da bi se EASA v skladu z Uredbo 1049/2001 lahko posvetovala s pritožnikom, da bi našli pravično rešitev za odobritev delnega dostopa do vsaj nekaterih (redigiranih) poročil o priporočilih za odobritev. EASA je sprejela predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev in jo obvestila, da se je posvetovala s pritožnikom, ter se strinjala, da bo ocenila triletno obdobje pred pritožnikovo zahtevo, da bi se odobril delni dostop do ustreznih dokumentov. Pritožnik je bil s tem izidom zadovoljen in varuhinja človekovih pravic je primer zaključila.

Zadeva se je nanašala na ukrepe urada OLAF po prejemu poročila o prijavljanju nepravilnosti, v katerem je bil Evropski organ za varnost v letalstvu (EASA) povezan z domnevno manipulacijo poročila o inšpekcijskem pregledu na področju varovanja v letalstvu. Varuhinja človekovih pravic je bila po predhodni oceni zaskrbljena zaradi očitno odločitve urada OLAF, da primer opusti in zadevo vrne agenciji EASA, čeprav se je žvižgač zavestno odločil, da bo poročilo predložil uradu OLAF in ne agenciji EASA. Varuhinja človekovih pravic je zavzela predhodno stališče, da bi lahko taka odločitev negativno vplivala na učinkovitost določb o prijavljanju nepravilnosti na splošno. Zato se je odločila, da zadevo razišče.

Varuhinja človekovih pravic je po pregledu spisov urada OLAF ugotovila, da je urad OLAF ustrezno preučil, ali naj začne preiskavo. Izkazalo se je tudi, da urad OLAF zadeve dejansko ni zaključil, temveč je agencijo EASA zaprosil, naj zadevo preuči in poroča o rezultatih svoje preiskave. Poleg tega si je urad OLAF pridržal pravico, da pozneje začne uradno preiskavo. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je urad OLAF ustrezno obravnaval pritožnikovo poročilo o prijavljanju nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da bi moral urad OLAF pritožnika bolj izrecno obvestiti, da njegova predložitev zadeve agenciji EASA ne pomeni, da urad OLAF ne bo sprejemal nadaljnjih ukrepov v zvezi s to zadevo. V zvezi s tem je podala še eno pripombo.

Zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija obravnavala pritožbo zaradi kršitve v zvezi s pravicami letalskih potnikov. Pritožnikov let iz Londona v Sofijo je bil odpovedan zaradi močnega sneženja in preusmerjen prek Münchna. Vendar je njegov let zamujal in je zamudil povezovalni let. Pritožnik je tako moral tam prenočiti, prevoznik pa mu ni ponudil hotelske sobe. Po stikih z organi v Združenem kraljestvu in Nemčiji je pri Komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve, v kateri je trdil, da organi Združenega kraljestva ravnajo v nasprotju z ustreznimi pravili EU o pravicah letalskih potnikov.

Komisija je trdila, da so težave povzročile „izredne razmere“, kar je pomenilo, da pritožnik v skladu z ustrezno uredbo EU ni bil upravičen do denarnega nadomestila. Pozneje je tudi prekinila korespondenco s pritožnikom.

Varuhinja človekovih pravic je sprejela stališče Komisije glede obstoja „izrednih razmer“, povezanih s snežnimi padavinami. Zato pritožnik ni imel pravice do denarnega nadomestila. Vendar je imel pritožnik „pravico do oskrbe“ in bi mu moral prevoznik zagotoviti hotelsko nastanitev. Ker prevoznik ni zagotovil hotelske nastanitve, je varuh človekovih pravic menil, da je prišlo do kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja. Zato je varuh človekovih pravic menil, da stališče Komisije, da ni bilo kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja, ni prepričljivo.

Varuh človekovih pravic je Komisiji priporočil, naj pri obravnavi takih pritožb zaradi kršitev v prihodnje ustrezno upošteva dolžnost prevoznika, da skrbi za letalske potnike. V zvezi s svojo odločitvijo, da prekine korespondenco s pritožnikom, se varuh človekovih pravic ni strinjal s stališčem Komisije, da je bila njegova korespondenca „nepravilna“, in je Komisiji v zvezi s tem dal še eno priporočilo.

Komisija je načeloma sprejela drugo priporočilo varuha človekovih pravic. Čeprav Komisija ni zavrnila prvega priporočila varuha človekovih pravic, je iz njenega odgovora jasno, da se ne strinja s stališčem varuha človekovih pravic glede obsega dolžnosti prevoznika, da skrbi za potnika. Varuhinja človekovih pravic je preiskavo zaključila s kritično pripombo. Svojo odločitev je v vednost posredovala tudi ustreznim odborom Parlamenta in nacionalnim varuhom človekovih pravic.

Uredba o pravicah letalskih potnikov določa, da imajo letalski potniki pravico do odškodnine v primeru odpovedi leta; letalski prevoznik ni dolžan plačati odškodnine, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

Ta zadeva se je nanašala na to, da je Komisija na svoji spletni strani objavila seznam izrednih razmer, ki so ga pripravili nacionalni izvršilni organi (seznam nacionalnih izvršilnih organov).

Pritožnik, družba pravnih svetovalcev, se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic in trdil, da dogodki, imenovani „izredne razmere“ na seznamu novega evropskega Bauhausa, niso združljivi z uredbo o pravicah potnikov in ustrezno sodno prakso. Ker je objava seznama nacionalnih izvršilnih organov na spletišču Komisije povečala njegovo verodostojnost, je pritožnik trdil, da nacionalni izvršilni organi, letalski prevozniki in nacionalna sodišča upoštevajo seznam nacionalnih izvršilnih organov in posledično potnikom zavrnejo odškodnino.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in sklenila, da bi bila objava seznama novega evropskega Bauhausa na spletišču Komisije problematična, če bi bilo ugotovljeno, da je seznam novega evropskega Bauhausa (i) zavajajoč za potrošnike glede pravega izvora in narave ali (ii) ne odraža ustrezno vsebine uredbe o pravicah potnikov. V ta namen je varuhinja človekovih pravic predlagala sporazumno rešitev, ki je vsebovala posebne predloge Komisiji.

Komisija je v svojem odgovoru opisala izboljšave seznama novega evropskega Bauhausa in predložila dodatna pojasnila. Ne glede na nezadovoljstvo pritožnika z odgovorom Komisije je varuhinja človekovih pravic menila, da pojasnila Komisije ustrezno obravnavajo dve točki, opredeljeni v njenem predlogu za sporazumno rešitev. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti na strani Komisije in je primer zaključila.

Zadeva se je nanašala na to, da EASA zainteresiranim stranem ni posredovala izvodov zapisnika sestanka svetovalne skupine nacionalnih organov EASA, na katerem se je razpravljalo o spremembah omejitev letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtev glede počitka v komercialnem zračnem prevozu.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je EASA napačno zavrnila dostop do zapisnika. Zato je pripravila osnutek priporočila za objavo zapisnika. EASA se je strinjala z objavo zapisnika in se zavezala, da bo v prihodnje zagotovila objavo podobnega zapisnika.

Varuhinja človekovih pravic je tako ugotovila, da je EASA sprejela njen osnutek priporočila, in zaključila preiskavo.