FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Sklep evropske varuhinje človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 977/2012/OV proti Evropski komisiji

Ozadje pritožbe

1. Ta pritožba se nanaša na vlogo Komisije pri zagotavljanju, da države članice, zlasti nacionalni izvršilni organi, pravilno izvajajo Uredbo 261/2004/ES [1] o pravicah letalskih potnikov (v nadaljnjem besedilu: uredba o pravicah letalskih potnikov).

2. Člen 16 („Kršitve“) uredbe o pravicah letalskih potnikov določa:

"1. Vsaka država članica imenuje organ, pristojen za izvrševanje te uredbe [...]. Ta organ po potrebi sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja pravic potnikov.

2. [...] vsak potnik se lahko glede domnevne kršitve te uredbe pritoži kateremu koli organu, določenemu v skladu z odstavkom 1, ali kateremu koli drugemu pristojnemu organu, ki ga določi država članica [...]“(poudarek dodan).

3. Pritožnik vodi poslovno agencijo za obravnavo pritožb ("Reisrecht"), ki je specializirana za iskanje odškodnine v imenu letalskih potnikov [2]. Večkrat je bil v korespondenci s Komisijo v zvezi s pristopom belgijskih, nemških in španskih nacionalnih izvršilnih organov glede izvrševanja Uredbe o pravicah letalskih potnikov v nekaterih posebnih primerih. Ta nacionalna izvršilna organa sta pritožnika obvestila, da čeprav lahko začneta postopek sankcioniranja zaradi kršitve uredbe o pravicah letalskih potnikov, nista pristojna za dodelitev individualne odškodnine potnikom. Svetovali so, naj se zadevni potniki obrnejo na sodišče. Komisija je potrdila stališče nacionalnih izvršilnih organov. Pritožnik se ni strinjal s stališčem Komisije, da nacionalni izvršilni organi ne morejo sprejeti nobenih ukrepov za zagotovitev pravilne uporabe uredbe o pravicah letalskih potnikov v posameznih primerih.

Predmet preiskave

4. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic navedel naslednje trditve in trditve:

Trditev:

Komisija ne zagotavlja, da države članice pravilno izvajajo pravo EU o pravicah letalskih potnikov, saj ne vztraja, da je treba nacionalnim izvršilnim organom podeliti pooblastila za uveljavljanje pravic potnikov in ne le pooblastila za izdajo nezavezujočega mnenja.

Zahtevek:

Komisija bi morala vztrajati, da so nacionalni izvršilni organi pristojni za uveljavljanje pravic potnikov in ne le za izdajo nezavezujočega mnenja.

Če Komisija meni, da člen 16 Uredbe od držav članic ne zahteva, da nacionalnim izvršilnim organom podelijo pooblastila za uveljavljanje zahtevkov potnikov do letalskih prevoznikov, bi morala pregledati pritožbeni postopek in informacije, sporočene letalskim potnikom na njenem spletišču, da bi pravilno odražale pooblastila nacionalnih izvršilnih organov in potnike pravilno obveščale o pravnih sredstvih, kadar letalski prevoznik ne spoštuje odločitve izvršilnega organa.

Preiskava

5. Pritožba je bila posredovana Komisiji, da poda mnenje. Pritožnik je 21. junija 2012 varuhu človekovih pravic poslal poročilo nizozemskega varuha človekovih pravic o načinu izvrševanja Uredbe na Nizozemskem. Varuhinja človekovih pravic je poročilo posredovala Komisiji. Komisija je mnenje poslala 20. novembra 2012. Mnenje je bilo nato posredovano pritožniku, ki je svoje pripombe poslal 15. in 16. oktobra 2013.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevno dejstvo, da Komisija ni zagotovila, da bi nacionalni izvršilni organi uveljavljali pravice potnikov

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

6. Pritožnik je v podporo svoji trditvi trdil, da člen 16(1) Uredbe jasno določa, da nacionalni izvršilni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja pravic potnikov v primeru kršitve uredbe o pravicah letalskih potnikov. Pritožnik je dodal, da nezavezujoče mnenje ni učinkovit ukrep.

7. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da uredba o pravicah letalskih potnikov od letalskih prevoznikov zahteva, da potnikom zagotovijo pomoč (informacije, osvežilne napitke, nastanitev in spremembo poti/povračila stroškov) v primeru zavrnitve vkrcanja ali odpovedi njihovega leta v kratkem času ali velike zamude. Uredba o pravicah letalskih potnikov ob upoštevanju nekaterih meril za upravičenost zahteva tudi plačilo odškodnine v primerih zavrnitve vkrcanja in odpovedi s kratkim odpovednim rokom.

8. Dodala je, da Uredba o pravicah letalskih potnikov v nasprotju s primeri zavrnitve vkrcanja ali odpovedi izrecno ne določa odškodnine zaradi zamude. Vendar je Sodišče EU razsodilo, da je lahko potnik, ki ima več kot triurno zamudo pri prihodu v namembni kraj, v nekaterih okoliščinah upravičen tudi do odškodnine [3]. Kljub temu uredba o pravicah letalskih potnikov letalskemu prevozniku dovoljuje, da zavrne odškodnino, če lahko dokaže, da je vzrok za tako zamudo „izredne razmere“, ki se jim ne bi mogel izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Sodišče EU je potrdilo, da morajo nacionalna sodišča odločiti, ali veljajo „izredne razmere“.

9. Kar zadeva izvrševanje uredbe o pravicah letalskih potnikov, je Komisija poudarila, da morajo države članice imenovati nacionalni izvršilni organ za preiskovanje morebitnih kršitev uredbe o pravicah letalskih potnikov. Komisija je pojasnila, da je vloga novega evropskega Bauhausa spremljati, kako industrija uporablja uredbo o pravicah letalskih potnikov, da bi se obravnavala vprašanja slabe prakse in opredelili morebitni trendi neskladnosti, ki bi lahko pomenili škodo za potrošnike. Če se tak trend ugotovi, bo nacionalni izvršilni organ sprejel ustrezne popravne ukrepe, vključno s sankcioniranjem letalskega prevoznika zaradi neskladnosti. Kazni, ki so na voljo, so namenjene reševanju vprašanja kolektivne škode in ne zagotavljanju individualnih pravnih sredstev. Nacionalni izvršilni organi bodo pri ocenjevanju pritožbe potnikom svetovali, da bi jim pomagali pri sprejemanju informirane odločitve o tem, ali naj zadevo obravnavajo na sodišču ali prek storitve alternativnega reševanja sporov. Nekateri nacionalni izvršilni organi ta postopek olajšajo s predložitvijo mnenja o posamezni pritožbi, ki jo lahko potnik uporabi v podporo svoji zahtevi. Nasvet ali mnenje, ki ga poda nacionalni izvršilni organ, pa za letalskega prevoznika ali sodišče ni zavezujoče. Če torej potnik ni zadovoljen z odgovorom letalskega prevoznika na kakršen koli odškodninski zahtevek, mora zadevo predložiti neposredno nacionalnemu sodišču ali prek mehanizmov ARS. V nekaterih primerih lahko potniki uporabijo tudi evropski postopek v sporih majhne vrednosti, katerega cilj je poenostaviti reševanje čezmejnih sporov majhne vrednosti in zmanjšati njihove stroške.

10. Komisija je pojasnila, da številne komercialne agencije za obravnavo pritožb, kot je Reisrecht, ponujajo, da zahtevajo odškodnino v imenu potnikov v zameno za pristojbino za udeležbo in odstotek odškodnine, ki jo prejmejo, če je pritožba potnika uspešna. Vendar potnikom ni treba uporabiti takih agencij za pridobitev pravnih sredstev in lahko zadevo sami predložijo nacionalnemu sodišču. Večina držav članic ima enostavne postopke za tovrstne spore majhne vrednosti. Namesto tega lahko potniki v primeru čezmejnih zahtevkov uporabijo mehanizem ARS, nacionalne potrošniške organizacije ali mrežo evropskih potrošniških centrov, ki svoje storitve zagotavlja brezplačno.

11. V zvezi s trditvijo pritožnika je Komisija navedla, da člen 16 ter uvodni izjavi 21 in 22 uredbe o pravicah letalskih potnikov države članice zavezujejo, da imenujejo nacionalni izvršilni organ ter uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, ki nacionalnemu izvršilnemu organu omogočajo izvrševanje uredbe o pravicah letalskih potnikov v skupnem interesu potnikov. Vendar člen 16 Uredbe od države članice ne zahteva, da nacionalnemu izvršilnemu organu podeli pristojnost za izvrševanje posameznih zahtevkov potnikov zoper letalske prevoznike. Čeprav ima majhno število nacionalnih izvršilnih organov širšo vlogo na področju varstva potrošnikov, kar jim omogoča, da upoštevajo posamezne zahtevke potnikov, v Uredbi ni obveznosti, da imajo tako vlogo. Komisija zato nima pristojnosti, da bi od držav članic zahtevala, da od nacionalnih izvršilnih organov zahtevajo uveljavljanje posameznih zahtevkov potnikov. Potniki imajo pravico do individualnih pravnih sredstev prek sodišča ali mehanizma ARS. Mnenje nacionalnega izvršilnega organa lahko potniku pomaga pri uveljavljanju takega zahtevka.

12. Komisija je poudarila, da se države članice same odločijo, ali bodo nacionalnemu izvršilnemu organu podelile pooblastilo za izvrševanje posameznih zahtevkov potnikov zoper letalske prevoznike. Čeprav Komisija meni, da so informacije na njeni spletni strani jasne, želi zagotoviti, da ni dvoumnosti, ki bi lahko povzročila zmedo pri potrošnikih. Posamezni postopki pravnega varstva pa se med državami članicami razlikujejo, zato na nacionalni ravni ni mogoče zagotoviti popolnih informacij o tem postopku. Vendar je Komisija navedla, da bo na svojem spletišču, na primer v obrazcu za pritožbe in na strani za stike novega evropskega Bauhausa, vidno dodala naslednjo izjavo: „Upoštevajte, da pristojni organi držav članic na splošno ne morejo sprejemati zavezujočih odločitev za letalske prevoznike v zvezi s posameznimi pritožbami. Če kljub odgovoru pristojnega organa še vedno niste zadovoljni z odgovorom letalskega prevoznika, boste morali zadevo obravnavati na sodišču ali v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov.“

13. Komisija je izjavila, da je varuhinji človekovih pravic hvaležna, ker jo je opozorila na to pritožbo. Komisija je tudi poudarila, da po javnem posvetovanju izvaja pregled Uredbe 261/2004, ki zajema naloge in vlogo nacionalnih izvršilnih organov, ter da bi moral biti zakonodajni predlog pripravljen konec leta 2012.

14. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da je razlaga Komisije, da je namen člena 16 uredbe o pravicah letalskih potnikov obravnavati „kolektivno“ škodo in ne individualno izvrševanje, napačna. Pritožnik je navedel, da temu nasprotujeta samo besedilo člena 16 in sodba sodišča Severne Nizozemske z dne 11. julija 2013. Po mnenju pritožnika Komisija v osnovi napačno razume obseg izvršilne dolžnosti nacionalnih izvršilnih organov. Poleg tega naj razlaga člena 16 Uredbe o pravicah letalskih potnikov, ki jo je podala Komisija, prav ne bi bila v skupnem interesu, saj naj bi to pomenilo, da bodo odpravljene le kršitve, v zvezi s katerimi potniki sprožijo sodni postopek, ne pa tudi kršitve v zvezi z vsemi drugimi potniki istega leta.

15. Pritožnik je navedel tudi, da stališče Komisije ni bilo v skladu s sodbo Sodišča EU v zadevi C-344/04 [4], zlasti z odstavkom 45, v katerem je navedeno: „Iz teh določb ali katere koli druge določbe Montrealske konvencije ne izhaja, da so avtorji te konvencije želeli te prevoznike zaščititi pred vsemi drugimi oblikami posredovanja, zlasti pred ukrepi, ki bi jih lahko predvideli javni organi, da bi na standardiziran in takojšen način nadomestili škodo, ki nastane zaradi nevšečnosti, ki jih povzroča zamuda pri letalskem prevozu potnikov, ne da bi morali potniki utrpeti nevšečnosti, ki so neločljivo povezane z vložitvijo odškodninskih tožb pred sodišči“ (poudarek je dodal pritožnik). Pritožnik se je skliceval tudi na visoko raven varstva potnikov, ki naj bi jo zagotavljala uredba o pravicah letalskih potnikov in ki je bila poudarjena v sodbi v zadevi C-581/10 [5].

16. Pritožnik je nazadnje poudaril, da je Komisija v svoji utemeljitvi uporabila civilnopravni pojem „zahtevek“, ki se razlikuje od pojma „takojšnja odškodnina“, ki ne zahteva posredovanja sodnika. Pritožnik je poudaril, da lahko družina težko dobi odškodnino tudi za otroke, saj zanje veljajo posebna postopkovna pravila. Zato tožba pred sodiščem ni ustrezno pravno sredstvo v primeru kršitve Uredbe o pravicah letalskih potnikov.

Ocena varuha človekovih pravic

17. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je treba preučiti trditev, da Komisija ne zagotavlja, da države članice pravilno izvajajo pravo EU o pravicah letalskih potnikov, saj ne vztraja, da je treba nacionalnim izvršilnim organom podeliti pooblastila za uveljavljanje pravic posameznih potnikov, in ne le pooblastila za izdajo nezavezujočega mnenja.

18. Člen 16(1) Uredbe o pravicah letalskih potnikov določa: "Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za izvrševanje te uredbe v zvezi z leti z letališč na njenem ozemlju in leti iz tretje države na taka letališča. Ta organ po potrebi sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spoštovanja pravic potnikov.“ Člen 16(2) določa, da se lahko „[v]sak potnik [...] pritoži kateremu koli organu, določenemu v skladu z odstavkom 1, ali kateremu koli drugemu pristojnemu organu, ki ga imenuje država članica, glede domnevne kršitve te uredbe [...]“(poudarek dodan).

19. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se ta pritožba nanaša na to, kako je treba razlagati člen 16 Uredbe o pravicah letalskih potnikov: ali to pomeni, da bi morali nacionalni izvršilni organi imeti možnost obravnavati posamezne pritožbe in odškodninske zahtevke prizadetih potnikov, ali pa je naloga izvrševanja nacionalnih izvršilnih organov omejena na splošni nadzor letalskih prevoznikov pri spoštovanju uredbe, vključno z možnostjo naložitve glob v primeru kršitev? Člen 16 Uredbe o pravicah letalskih potnikov v zvezi s tem ni povsem jasen. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Sodišče tisto, ki je najvišje pristojno za vprašanja razlage prava EU, kot je to v obravnavani zadevi. Vendar Sodišče še ni obravnavalo vprašanja, kaj je v skladu s členom 16 Uredbe o pravicah letalskih potnikov natančna naloga nacionalnih izvršilnih organov.

20. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da člen 16 uredbe o pravicah letalskih potnikov ne določa izrecno, da bi morali nacionalni izvršilni organi obravnavati posamezne odškodninske zahtevke prizadetih letalskih potnikov. Po drugi strani člen 16(2) določa, da se lahko letalski potniki pritožijo nacionalnemu izvršilnemu organu ali kateremu koli drugemu pristojnemu organu zaradi kršitve Uredbe o pravicah letalskih potnikov. Glede na to, da so nacionalni izvršilni organi „izvršilni organi“, ki v skladu s členom 16(1) „sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja pravic potnikov“, je vsaj mogoče trditi, da to izvrševanje pomeni tudi, da nacionalni izvršilni organi zagotovijo, da potniki, ki se pritožijo zaradi kršitve Uredbe in zahtevajo odškodnino, prejmejo odškodnino, kadar izpolnjujejo merila za odškodnino, določena v Uredbi in dodatno razvita v sodni praksi. Odškodnina je dejansko ena od pravic potnikov, določenih v uredbi o pravicah letalskih potnikov, katere spoštovanje bi morali zagotoviti nacionalni izvršilni organi.

21. Na podlagi besedila člena 16 uredbe o letalskih potnikih v sedanji obliki varuha človekovih pravic ne prepriča stališče Komisije, da člen 16 uredbe od države članice ne zahteva, da nacionalnemu izvršilnemu organu podeli pristojnost za izvrševanje posameznih zahtevkov potnikov zoper letalske prevoznike, in da bi se morali potniki namesto tega obrniti na sodišče ali na mehanizme ARS. Vendar glede na prakso, ki se uporablja že precej časa (pri čemer Komisija potnikom svetuje, naj se obrnejo na sodišče ali na mehanizme ARS namesto na nacionalne izvršilne organe [6]), in glede na to, kar je še pomembneje, da se uredba o pravicah letalskih potnikov trenutno pregleduje, varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave pritožnikovih trditev in zahtevkov, ki se nanašajo na sedanje besedilo člena 16, v tej fazi niso upravičene.

22. Uredba o pravicah letalskih potnikov se pregleduje po rednem zakonodajnem postopku (člen 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije) in vprašanje, ki je predmet te pritožbe, in sicer kateri organ bi moral obravnavati posamezne pritožbe ali zahtevke letalskih potnikov, je del tega pregleda. Komisija je 13. marca 2013 objavila predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 [7]. V skladu s predlogom Komisije morajo letalski prevozniki potnikom zagotoviti učinkovita sredstva za vložitev pritožb. Potniki se bodo nato lahko obrnili na organe za izvensodno obravnavo pritožb, ki bodo pritožbe obravnavali v razumnem roku in ukrepali ob podpori nacionalnih izvršilnih organov [8].

23. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament stališče o predlogu Komisije sprejel v prvi obravnavi 5. februarja 2014 [9]. Več sprememb Parlamenta je usmerjenih v okrepitev pravnih sredstev, ki jih bodo potniki imeli, ko bodo kršene njihove pravice. Več sprememb Parlamenta se na primer nanaša na Direktivo 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov [10]. Zakonodajna resolucija Parlamenta določa, da bodo morali letalski prevozniki potnike obvestiti o organih, pristojnih za obravnavo pritožb potnikov (sprememba 126). V skladu s spremembo 129 države članice zagotovijo, da lahko letalski potniki spore z letalskimi prevozniki rešujejo z neodvisnimi in učinkovitimi mehanizmi za izvensodno reševanje sporov. V ta namen vsaka država članica imenuje nacionalni organ ali organe, pristojne za izvensodno reševanje sporov med letalskimi prevozniki in potniki. Predlog spremembe pojasnjuje, da ti organi ne bi smeli biti nacionalni izvršilni organi. Predlog spremembe nadalje poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da lahko ti organi za izvensodno reševanje sporov ukrepajo s pravno zavezujočimi in izvršljivimi odločitvami.

24. Ali se bodo navedene spremembe ohranile, bo seveda odvisno od stališča, ki ga bo sprejel Svet EU, in nadaljnjih stališč, sprejetih v okviru rednega zakonodajnega postopka.

B. Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključila z naslednjim sklepom:

Nadaljnje preiskave v zvezi s tem očitkom niso upravičene.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

Emily O'Reilly

V Strasbourgu, 20. maja 2014


[1] Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

[2] Bil je tudi svetovalec pritožnika v zadevi 606/2012/OV. V tem primeru je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo, med drugim v zvezi z naslednjo trditvijo: „Pritožbeni postopek, kot je določen v obrazcu EU za pritožbe v zvezi s pravicami letalskih potnikov, zlasti drugi korak navodil, ki državljanom svetujejo, naj se obrnejo na nacionalni izvršilni organ, če letalski prevoznik ne odgovori ali ne odgovori zadovoljivo, ni primeren, če nacionalni izvršilni organ ni pristojen za odločanje o odškodninskih zahtevkih in če sama zamuda leta ni del preiskave.“ Po preiskavi varuhinje človekovih pravic se je Komisija zavezala, da bo spremenila „obrazec EU za pritožbe v zvezi s pravicami letalskih potnikov“, da bi pojasnila omejeno vlogo, ki jo lahko ima novi evropski Bauhaus v zvezi s posameznimi pritožbami. Komisija je predlagala, da se na koncu uvodnega dela obrazca doda naslednje pojasnilo: „Upoštevajte, da pristojni organi držav članic na splošno ne morejo sprejemati zavezujočih odločitev za letalske prevoznike v zvezi s posameznimi pritožbami. Če kljub odgovoru pristojnega organa še vedno niste zadovoljni z odgovorom letalskega prevoznika, boste morali zadevo obravnavati na sodišču ali z alternativnim reševanjem sporov.“

[3] Združeni zadevi C-402/07 in C-432/07, Sturgeon in drugi, ZOdl. 2009, str. I-10923.

[4] Zadeva C-344/04, IATA in ELFAA, ZOdl. 2006, str. I-403, točke 45–46.

[5] Zadeva C-581/10, Nelson in drugi, še neobjavljena, točka 72 in naslednje.

[6] Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v svojem mnenju navedla, da bo, da bi se izognila dvoumnosti in zmedi potrošnikov, na svojem spletnem mestu vidno dodala dodatno izjavo, v kateri je jasno navedeno, da nacionalni izvršilni organi ne morejo obravnavati posameznih odškodninskih zahtevkov in da bi morali potniki običajno poskušati uveljavljati svoje zahtevke na sodišču ali prek mehanizma ARS. Varuh človekovih pravic je v svoji odločitvi v zadevi 606/2012/OV (odstavek 25) že pozdravil pripravljenost Komisije, potem ko jo je opozoril na zadevo, da spremeni informacije, navedene v obrazcu EU za pritožbo. Varuhinja človekovih pravic verjame, da bo Komisija ustrezno izvedla ta ukrep in izjavo dodala tudi na svoje spletno mesto.

[7] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage, na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52013PC0130:EN:NOT

[8] http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-13-203_en.htm in http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/kallas/headlines/news/2013/03/passenger-rights-air-revision_en.htm

[9] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-/EP//TEXT+TA+P7-TA-2014-0092+0+DOC+XML+V0//EN&language=SL

[10] Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (UL 2013, L 165, str. 63).

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.