OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik, podjetje A, je sodeloval v postopku za oddajo javnega naročila storitev (v nadaljnjem besedilu: pogodba). Cilj pogodbe je bil zagotoviti razvojno pomoč državi X [1]. Podjetje A je bilo eden od sedmih ponudnikov v ožjem izboru.

2. Komisija za ocenjevanje je 9. decembra 2007 prejela anonimno sporočilo po telefaksu s podrobnostmi o izmenjavi elektronskih sporočil med drugim ponudnikom iz ožjega izbora, podjetjem B, in g. C., ki je bil tehnični ocenjevalec in svetovalec komisije za ocenjevanje. V elektronskih sporočilih je bilo navedeno, da je g. C septembra 2006 delal za enoto za izvajanje projektov podjetja B.

3. Ocenjevalni odbor se je 10. decembra 2007 sestal, da bi razpravljal o korespondenci, prejeti 9. decembra 2007. Delegacija Komisije v državi X je 12. decembra 2007 g. C zaprosila, naj pojasni svoje povezave s podjetjem B.

4. C je 15. decembra 2007 odgovoril, da je delal za vseh sedem ponudnikov, uvrščenih v ožji izbor, in ne le za podjetje B. V zvezi s podjetjem B je pojasnil, da je junija, septembra in oktobra 2006 zanj delal kot neodvisni svetovalec.

5. Komisija je 17. decembra 2007 od podjetja B zahtevala, naj pojasni svojo povezavo z g. C. Podjetje B je 18. decembra 2007 Komisijo obvestilo, da je g. C v letu 2006 zanj trinajst dni delal kot neodvisni strokovnjak pri dveh projektih, in sicer pri projektu 1 oziroma projektu 2.

6. Komisija je z dopisom z dne 31. decembra 2007 pritožnika obvestila, da je bila njegova ponudba neuspešna in da je bilo naročilo oddano podjetju B. Dopis je vseboval preglednico s povprečnimi ocenami, dodeljenimi pritožniku in podjetju B na podlagi meril za oddajo [2].

7. Pritožnik je 3. januarja 2008 pisal Komisiji in trdil, da je ocenjevalni odbor kršil načelo enakega obravnavanja. Natančneje, navedla je, da je bil eden od članov ocenjevalne komisije, C, pred kratkim zaposlen pri izbranem ponudniku. Navedla je tudi, da je delegacija Komisije izgubila pritožnikovo prvotno prijavo interesa.

8. Komisija je pritožniku odgovorila z dopisom z dne 24. januarja 2008. V zvezi z domnevno nepristranskostjo je Komisija najprej poudarila, da se je g. C udeležil sestankov odbora za ocenjevanje kot "opazovalec", ki je deloval kot tehnični svetovalec članov odbora za ocenjevanje. Glasovalne moči ni imel. Komisija je nadalje navedla, da je g. C pojasnil, da je sodeloval z vsemi konzorciji, ki so sodelovali v razpisnem postopku, vključno s pritožnikom. Komisija je opozorila na dejstvo, da je bila pritožniku pri tehnični oceni dodeljena najvišja ocena, vendar je bila cena, ki jo je navedel, znatno višja od ponudb drugih ponudnikov.

9. Pritožnik se je 5. marca 2008 obrnil na Evropskega varuha človekovih pravic.

PREDMET VPRAŠANJA

10. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi z naslednjimi trditvami in trditvami.

Obtožbe:

1. Komisija naj ne bi zagotovila spoštovanja načela enakega obravnavanja, ker je bil eden od svetovalcev ocenjevalne komisije, in sicer g. C, pred kratkim zaposlen pri izbranem ponudniku.
2. Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikove prvotne izjave o interesu za zadevni projekt, ki je bila po prejemu s strani delegacije izgubljena.

Zahtevek:

Pritožnik je trdil, da bi bilo treba razpis preklicati in ponovno objaviti.

Poizvedba

11. Pritožba je bila posredovana predsedniku Komisije. Mnenje, ki ga je predložila Komisija, je bilo nato posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb. Varuhinja človekovih pravic je nato pregledala spis v prostorih Komisije. Poročilo o inšpekcijskem pregledu je bilo poslano pritožniku, da predloži pripombe. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Trditev, da Komisija ni zagotovila spoštovanja načela enakega obravnavanja, in zahteva po razveljavitvi in ponovni objavi ponudbe

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

12. Komisija je v svojem mnenju najprej pojasnila, da je komisija za ocenjevanje zaradi zapletene tehnične narave ponudb pri postopku ocenjevanja potrebovala pomoč tehničnega svetovalca. C, neodvisni svetovalec, je bil torej od 2. decembra 2007 do 6. decembra 2007 zaposlen kot tehnični ocenjevalec in svetovalec ocenjevalne komisije, da bi ji predložil nepristransko tehnično mnenje, na podlagi katerega bi lahko izbrala najboljšo možno ponudbo za naročilo. Pogodba naj bi se financirala iz programa Skupnosti, njen cilj pa je bil okrepiti upravljanje kakovosti, infrastrukturo in zmogljivosti v državi X.

13. Komisija je trdila, da udeležba g. C. na sestankih tehničnega ocenjevanja odbora za ocenjevanje ni kršila načela enakega obravnavanja, saj se je teh sestankov udeležil le kot tehnični svetovalec odbora za ocenjevanje in ne kot eden od njegovih članov. Kot tehnični svetovalec ni imel glasovalne pravice, oddanim ponudbam ni dodelil točk in ni podpisal ocenjevalnega poročila. Poleg tega je Komisija poudarila, da g. C ni sodeloval pri finančnem ocenjevanju ponudb in da ni bil seznanjen s finančnimi ponudbami družb. Zato je Komisija trdila, da g. C ni mogel vplivati na končni rezultat ocenjevanja ponudb.

14. Komisija je v podporo svojemu stališču navedla tudi, da je C s podpisom izjave o nepristranskosti in zaupnosti 2. decembra 2007 (pred začetkom ocenjevanja ponudb) izjavil, da je neodvisen od vseh strank, ki bi lahko imele koristi od postopka ocenjevanja.

15. Komisija je navedla, da se je hitro odzvala na trditve o nepristranskosti, tako da je od g. C in podjetja B zahtevala pojasnila takoj po anonimnem telefaksu z dne 9. decembra 2007.

16. C je v dopisu z dne 15. decembra 2007 pojasnil, da je junija, septembra in oktobra 2006 delal za podjetje B kot neodvisni svetovalec. Poleg tega je navedel, da je pred tem delal za večino podjetij, ki so sodelovala v postopku javnega razpisa, in za vse ponudnike, ki so bili uvrščeni v ožji izbor. Med njimi je bil pritožnik, podjetje A, za katerega je med letoma 1995 in 2004 občasno delal skoraj dve leti. C je tudi poudaril, da je leta 2005 začel delati kot neodvisni svetovalec in da to delovno mesto ne pomeni nikakršne hierarhične podrejenosti nobeni od družb, ki so ga zaposlile. C. je poleg tega navedel, da v času, ko je deloval kot tehnični svetovalec članov komisije za ocenjevanje, nanj ni vplival nihče.

17. Podjetje B je pojasnilo, da je g. C. v letu 2006 zanj 13 dni delal kot neodvisni svetovalec pri izvajanju dveh projektov. Navedla je, da z g. C. nima več nobenega pogodbenega, pravnega ali finančnega razmerja.

18. Komisija je poudarila, da so po njenem mnenju pojasnila g. C in podjetja B zadovoljiva. Zato je Komisija sklenila, da sodelovanje gospoda C ni v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, kot je določeno v oddelku 2.8.2 Praktičnega vodnika za pogodbene postopke za zunanje ukrepe EU (v nadaljnjem besedilu: Praktični vodnik).

Ocena varuha človekovih pravic

Navzkrižje interesov

19. Člen 52(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)[3], določa naslednjo opredelitev pojma "navzkrižje interesov":

„Obstaja navzkrižje interesov, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog udeleženca pri izvrševanju proračuna ali notranjega revizorja zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.“

20. Primeri aktov, pri katerih bi lahko prišlo do navzkrižja interesov v smislu člena 52(2) finančne uredbe, so navedeni v členu 34 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: izvedbena pravila)[4]. Eden od teh aktov je dajanje neupravičenih neposrednih ali posrednih prednosti sebi ali drugim.

21. Člen 52(1) finančne uredbe [5] določa:

"Vsem finančnim udeležencem je prepovedano sprejeti kakršne koli ukrepe za izvrševanje proračuna, ki bi lahko povzročili navzkrižje njihovih interesov z interesi Skupnosti. V takem primeru se mora zadevni udeleženec vzdržati takih ukrepov in zadevo predložiti pristojnemu organu.“

22. Načelo enakega obravnavanja je bilo v sodni praksi sodišč EU priznano kot splošno pravno načelo [6], katerega spoštovanje zagotavlja zadevna institucija ali organ EU v vsaki fazi postopka za oddajo javnega naročila, ki se financira iz proračuna EU [7]. Načelo enakega obravnavanja, določeno v členu 89 finančne uredbe in sodni praksi sodišč Unije, se torej v celoti uporablja za zadevni razpisni postopek. Člen 89 finančne uredbe določa, da so „[v]sa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, [...] skladna z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije“.

23. Komisija se je v utemeljitev svojega stališča, da načelo enakega obravnavanja ni bilo kršeno, izrecno oprla na besedilo točke 2.8.2 praktičnega vodnika, ki določa:

„Vsi člani odbora za ocenjevanje in vsi opazovalci morajo podpisati izjavo o nepristranskosti in zaupnosti [...]. Vsak član komisije za ocenjevanje ali opazovalec, ki bi lahko bil v navzkrižju interesov s katerim koli ponudnikom ali vložnikom, mora to prijaviti in se nemudoma umakniti iz komisije za ocenjevanje. Izključen bo iz nadaljnjega sodelovanja v kakršni koli vlogi na ocenjevalnih sestankih.“

24. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da morajo izjavo o nepristranskosti in zaupnosti iz zgoraj navedenega oddelka 2.8.2 praktičnega vodnika podpisati vsi člani odbora za ocenjevanje in vsi opazovalci. C je moral pred začetkom postopka ocenjevanja podpisati izjavo o nepristranskosti in zaupnosti, ki se je glasila:

"Podpisani izjavljam, da se strinjam s sodelovanjem pri ocenjevanju zgoraj navedenega razpisnega postopka. [...] Sem neodvisen [8] od vseh strank, ki bi lahko imele koristi od rezultata postopka ocenjevanja [9]. po mojem najboljšem vedenju in prepričanju ni preteklih ali sedanjih okoliščin ali okoliščin, ki bi se lahko pojavile v bližnji prihodnosti in bi lahko postavile pod vprašaj mojo neodvisnost v očeh katere koli stranke; in če se bo med postopkom ocenjevanja izkazalo, da tak odnos obstaja ali je bil vzpostavljen, bom nemudoma prenehal sodelovati v postopku ocenjevanja. [...]" (poudarek dodan)

25. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da smernice OECD za obvladovanje nasprotij interesov v javnih službah [10] vsebujejo naslednjo opredelitev „navzkrižja interesov“:

1. Dejansko navzkrižje interesov obstaja, kadar obstaja navzkrižje med javno dolžnostjo javnega uslužbenca [11] in njegovimi zasebnimi interesi, na primer kadar ima javni uslužbenec zasebne interese, ki bi lahko neprimerno vplivali na opravljanje njegovih uradnih dolžnosti in odgovornosti.
2. O očitnem navzkrižju interesov je mogoče govoriti, kadar kljub neobstoju dejanskega navzkrižja interesov obstaja vtis, da bi zasebni interesi javnega uslužbenca lahko neprimerno vplivali na opravljanje njegovih nalog.
3. Morebitno navzkrižje nastane, kadar ima javni uslužbenec zasebne interese, ki so taki, da bi navzkrižje interesov nastalo, če bi se uradnik v prihodnosti vključil v ustrezne uradne odgovornosti.

Varuhinja človekovih pravic meni, da zgornja načela veljajo tudi za tretje osebe, ki kot zunanji svetovalci sodelujejo pri odločanju institucij EU.

26. V skladu s smernicami OECD je varuh človekovih pravic dosledno menil, da načela dobrega upravljanja [12] in zlasti načelo enakega obravnavanja zahtevajo, da institucije Evropske unije zagotovijo, da nobeno dejansko, potencialno ali očitno nasprotje interesov ne vpliva na njihovo delo [13].

27. V obravnavani zadevi se je Komisija pri ugotovitvi neobstoja navzkrižja interesov oprla na dve trditvi. Prvič, C glede na svoj status in vlogo ni mogel vplivati na ocenjevalno komisijo pri ocenjevanju ponudb. Drugič, ker je C delal za vse ponudnike, uvrščene v ožji izbor, in ne le za enega od njih, ni moglo priti do kršitve načela enakega obravnavanja.

28. Varuh človekovih pravic v zvezi s prvo trditvijo ugotavlja, da C ni bil član ocenjevalne komisije. Vendar to ne pomeni nujno, da ni imel vpliva na končno odločitev ocenjevalne komisije. C je bil tehnični ocenjevalec in svetovalec ocenjevalne komisije. Lahko bi se razumno pričakovalo, da bo ocenjevalna komisija pri odločanju o kakovosti vsake ponudbe uporabila njegovo oceno. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic poudarja, da je Komisija sama priznala pomen nasveta g. C. in pojasnila, da je bil zaradi tehnične zapletenosti ponudb, ki jih je bilo treba oceniti (glej odstavek 12 zgoraj), za postopek ocenjevanja ponudb potreben tehnični svetovalec. Poleg tega so bile končne ocene ponudnikov izračunane na podlagi (i) tehnične ocene (za katero je g. C predložil prispevke) in (ii) finančne ocene. Skratka, razumno je domnevati, da so stališča gospoda C vplivala na končni rezultat.

29. Varuhinja človekovih pravic tudi ugotavlja, da temeljita preučitev praktičnega vodnika potrjuje stališče, da je C dejansko lahko vplival na končno odločitev ocenjevalnega odbora. Praktični vodnik navaja naslednje:

„Vsi člani odbora za ocenjevanje in vsi opazovalci morajo podpisati izjavo o nepristranskosti in zaupnosti [...]. Vsak član komisije za ocenjevanje ali opazovalec, ki bi lahko bil v navzkrižju interesov s katerim koli ponudnikom ali vložnikom, mora to prijaviti in se nemudoma umakniti iz komisije za ocenjevanje. Izključen bo iz nadaljnjega sodelovanja v kakršni koli vlogi na ocenjevalnih sestankih.“ (poudarek dodan)

Komisija je v dopisu pritožniku z dne 24. januarja 2008 izrecno navedla, da se je g. C udeležil sestankov odbora za ocenjevanje kot „opazovalec“. Zato vloga g. C v postopku ocenjevanja ponudb očitno spada v kategorijo „opazovalec“v smislu oddelka 2.8.2 praktičnega vodnika. Kot tak je jasno, da so za g. D veljale enake zahteve, da ne sme biti dejanskega, očitnega ali potencialnega navzkrižja interesov, tako kot za vse druge člane in opazovalce. Neobičajno bi bilo zahtevati tako izjavo od g. D, če ta ne bi imel možnosti vplivati na ocenjevalno komisijo.

30. Druga trditev Komisije, da ne more biti navzkrižja interesov, ker je g. C delal za vse ponudnike, ki so bili uvrščeni v ožji izbor, in ne le za enega od njih, prav tako ni prepričljiva. Varuhinja človekovih pravic se ne strinja s stališčem, da navzkrižje interesov morda ne bi moglo obstajati zgolj zato, ker je oseba delala za vse ponudnike, ki so bili uvrščeni v ožji izbor. Navzkrižje interesov je lahko še toliko bolj verjetno, če je nekdo delal za številne stranke, ki so sodelovale pri razpisu [14]. Varuh človekovih pravic namreč meni, da je mogoče za člana komisije za ocenjevanje ali opazovalca postopka ocenjevanja ponudb, ki je delal ali trenutno dela za katerega od ponudnikov, šteti, da ima vsaj očitno navzkrižje interesov.

31. Varuh človekovih pravic priznava, da lahko hipotetično obstajajo primeri, na primer na visoko specializiranih področjih, kjer so edini razpoložljivi strokovnjaki tisti, ki so delali ali zagotavljali storitve podjetjem, ki so želela pridobiti ponudbo. V takih okoliščinah naročnik morda nima druge izbire, kot da uporabi strokovnjaka, ki je delal za enega ali več ponudnikov ali zanje opravljal storitve. Vendar se varuhu človekovih pravic ne zdi verjetno, da bi bil na področju, kot je standardizacija, na voljo samo en strokovnjak. Da bi bilo imenovanje takega izvedenca veljavno, bi bilo vsekakor treba dokazati, da ga ni bilo mogoče najti brez kakršne koli povezave s ponudniki. V obravnavanem primeru ni bilo takih prizadevanj. Dejansko ni bila navedena nobena trditev, ki bi kazala na to, da Komisija ni imela druge možnosti, kot da izbere zadevnega strokovnjaka.

32. Če bi morala Komisija na visoko specializiranem področju izbrati strokovnjaka, ki je povezan z nekaterimi ponudniki, bi si morala posebej prizadevati, da na delo strokovnjaka ne bi neupravičeno vplivalo navzkrižje interesov. Zagotoviti bi morala na primer, da strokovnjaku pri pregledu ponudb ni bila znana identiteta ponudnikov. Varuh človekovih pravic ni prejel nobenega dokaza, ki bi kazal na to, da so bili taki ukrepi sprejeti v tej zadevi.

33. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da C, ko je podpisal izjavo, ni izrazil nobenih pridržkov ali se skliceval na svoje prejšnje delovne odnose s ponudniki iz ožjega izbora.

34. C je v dopisu z dne 15. decembra 2007 navedel, da je pred začetkom svojega dela tehničnega ocenjevalca in svetovalca Komisijo obvestil o svojih predhodnih delovnih odnosih z vsemi podjetji, povezanimi s ponudniki, ki so bili uvrščeni v ožji izbor. Če bi bila ta trditev resnična, bi pripeljala do dveh zaključkov.

Prvič, C naj ne bi razumel izjave, katere podpis je bil od njega zahtevan, in sicer da mora prijaviti dejansko, očitno in potencialno navzkrižje interesov. Varuh človekovih pravic je izjavo skrbno preučil. Meni, da izjava ni dobro ubesedena. To je primer nepravilnosti. Komisija bi zato morala pregledati besedilo izjave, da bi zagotovila, da bo v prihodnosti povsem jasno, da mora strokovnjak prijaviti vsa dejanska, očitna in potencialna navzkrižja interesov [15]. Varuh človekovih pravic bo zato v ta namen pripravil osnutek priporočila.

Drugič, če bi bila Komisija pred začetkom ocenjevanja dejansko seznanjena z delovnimi odnosi strokovnjaka z vsemi ponudniki, uvrščenimi v ožji izbor, bi morala sprejeti ukrepe, opisane v točki 32 zgoraj. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni trdila, da ne bi mogla nadomestiti g. C kot tehničnega ocenjevalca in svetovalca ocenjevalnega odbora. Glede na to varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da bi morala Komisija zamenjati g. C kot tehničnega ocenjevalca in svetovalca. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da je prišlo do drugega primera nepravilnosti, ker Komisija ni ustrezno ukrepala, ko je postalo očitno, da je med g. C in ponudniki, uvrščenimi v ožji izbor, obstajalo več navzkrižij interesov. Zato bo to vprašanje obravnaval tudi v svojem osnutku priporočila.

Trditev pritožnika

35. V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi bilo treba ponudbo preklicati in ponovno objaviti, je varuhinja človekovih pravic seznanjena s sodno prakso sodišč EU [16]. V skladu z navedeno sodno prakso mora institucija, če prejme trditve o navzkrižju interesov, opraviti preiskavo in nato odločiti o morebitnih ukrepih, ki jih mora sprejeti.

36. Natančneje, iz sodne prakse sodišč Unije izhaja, da mora institucija v primeru navzkrižja interesov med članom ocenjevalne komisije in ponudnikom ravnati skrbno. Pri oblikovanju in sprejemanju odločitve o izidu postopka oddaje zadevne ponudbe mora upoštevati vse upoštevne informacije. Ta obveznost izhaja zlasti iz načel dobrega upravljanja in enakega obravnavanja [17]. Če se ugotovi navzkrižje interesov med ponudnikom in članom komisije za ocenjevanje ponudb, ima institucija določeno diskrecijsko pravico, da določi, kako je treba izvesti naslednje faze postopka za oddajo javnega naročila [18].

37. Komisija varuhu človekovih pravic po prejemu odgovorov g. C in podjetja B ni predložila nobene dokumentacije ali informacij v zvezi s preiskavo domnevne nepristranskosti. Trditve Komisije kažejo, da je ob prejemu odgovorov g. C in podjetja B sklenila, da načela enakega obravnavanja ni mogoče kršiti zgolj zato, ker je g. C delal za vse ponudnike, ki so bili uvrščeni v ožji izbor, in ne le za enega od njih. Komisija je nadaljevala postopek za oddajo javnega naročila in nazadnje oddala ponudbo podjetju B, ne da bi sprejela kakršne koli nadaljnje ukrepe v zvezi z domnevno nepristranskostjo.

38. Glede na zgoraj navedene okoliščine bi morala Komisija izvesti preiskavo in glede na rezultate ustrezno ukrepati. Komisija očitno ni nikoli izvedla preiskave. Ta neuspeh je pomenil še en primer nepravilnosti.

39. Glede na nepravilnosti, ugotovljene v odstavkih 34 in 38, se je varuh človekovih pravic odločil pripraviti ustrezen osnutek priporočila v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic. V osnutku priporočila je navedeno, da bi morala Komisija v skladu s členom 27(4) finančne uredbe odrediti naknadno oceno ponudbe in o svojih ugotovitvah obvestiti varuha človekovih pravic.

B. Trditev, da Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikovega prvotnega izkaza interesa za zadevni projekt

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

40. Komisija se je v svojem mnenju pritožniku opravičila, ker je izgubil prvotno ponudbo. Komisija je menila, da je bila zadeva nemudoma odpravljena brez trajnega škodljivega učinka za pritožnika in da zato ni bilo nepravilnosti.

Ocena varuha človekovih pravic

41. Varuh pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala, da so njene službe izgubile pritožnikovo prvotno vlogo in da se je pritožniku opravičila za povzročene nevšečnosti. Izguba začetne vloge kaže, da ni bila skrbno obravnavana. Vendar pritožnik v obravnavani zadevi ni dokazal, da mu je izguba prvotne vloge povzročila kakršno koli premoženjsko škodo, razen nevšečnosti, za katere se je Komisija opravičila. Izguba prvotne vloge na primer ni vplivala na obravnavo in oceno ponudbe, ki jo je pritožnik pozneje ponovno predložil. Zato ni nobenega razloga za nadaljnjo preučitev druge trditve.

C. Osnutek priporočila

Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe Komisiji predložil naslednji osnutek priporočila:

Komisija bi morala naročiti naknadno oceno razpisnega postopka za zadevno javno naročilo storitev v skladu s členom 27(4) finančne uredbe ter o rezultatu te ocene obvestiti varuha človekovih pravic in pritožnika.

Komisija bi morala preoblikovati izjavo o nepristranskosti in zaupnosti, da bi zagotovila, da jasno zajema vsa možna nasprotja interesov, in sicer dejanska, potencialna in očitna nasprotja interesov.

Institucija in pritožnik bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) statuta evropskega varuha človekovih pravic institucija pošlje podrobno mnenje do 31. decembra 2010. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje osnutka priporočila in opis njegovega izvajanja.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 16. septembra 2010

---

[1] Cilj javnega naročila storitev je bil zlasti državi X zagotoviti tehnično pomoč za uskladitev tehnične zakonodaje in kakovostne infrastrukture v prednostnih sektorjih, da bi lahko čim bolje izkoristila obstoječe in prihodnje trgovinske sporazume ter olajšala dostop do STO. V ustreznem obvestilu o javnem naročilu storitev je določeno, da najvišji proračun za naročilo v okviru razpisa znaša X,XXX,XXX EUR (http://ec.europa.eu/europeaid/tender/data/XXX/XXXXXXXX.htm).

[2] Podjetju A so bile v skladu z merili za dodelitev dodeljene naslednje ocene: „Organizacija in metodologija“: 43; „Ključni strokovnjak 1“: 19,00; „Ključni strokovnjak 2“: 11,67; „Ključni strokovnjak 3“: 13,67; („Skupaj strokovnjaki“: 44,33) "Tehnična ocena x 0,80" 80,00 %; "Finančna ocena x 0,20": 17,44 %; „Splošna ocena“: 97,44%.

Podjetje B, izbrani ponudnik, je prejelo naslednje ocene: „Organizacija in metodologija“: 44,33; „Ključni strokovnjak 1“: 15,67; „Ključni strokovnjak 2“: 11,33; „Ključni strokovnjak 3“: 13,67; („Skupaj strokovnjaki“: 40,67) "Tehnična ocena x 0,80": 77,86; "Finančna ocena x 0,20": 20 %; „Splošna ocena“: 97,86%.

[3] UL 2002, L 248, str. 1–48.

[4] UL 2002, L 357, str. 1–71. Člen 34 podrobnih pravil za izvajanje vsebuje to določbo:

„Opredelitev navzkrižja interesov

(Člen 52(2) Finančne uredbe)

1. Dejanja, pri katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov v smislu člena 52(2) finančne uredbe, so lahko med drugim v eni od naslednjih oblik:

(a) dajanjem sebe ali drugih neupravičenih neposrednih ali posrednih

prednosti;

(b) zavrnitev podelitve pravic ali ugodnosti upravičencu do

do katerih je upravičen ta upravičenec;

(c) zagrešijo neupravičena ali neupravičena dejanja ali jih ne izvedejo;

dejanja, ki so obvezna. [...]“

[5] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL L 248, str. 1–48.

[6] Zadeva C-57/01, Makedoniko Metro, Recueil 2003, str. I-1091.

[7] Zadeva T-160/03, AFCon proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-981; Zadeva C-269/90, Technische Universität München proti Hauptzollamt München-Mitte, Recueil 1991, str. I-5469, in zadeva T-54/99, max.mobil proti Komisiji, Recueil 2002, str. II-313.

[8] Izjava na tej točki vsebuje naslednjo opombo: „Ob upoštevanju, ali obstaja kakršno koli preteklo ali sedanje neposredno ali posredno, finančno, poklicno ali drugo razmerje.“

[9] Izjava na tej točki vsebuje naslednjo opombo: "[i] tj. vsi [ponudniki/prijavitelji], ki sodelujejo v [ponudbi/razpisu za zbiranje predlogov], bodisi posamezniki ali člani konzorcija bodisi kateri koli od partnerjev ali podizvajalcev, ki so jih predlagali [...]".

[10] Glej http://www.oecd.org/dataoecd/13/22/2957360.pdf.

[11] Izraz "javni uslužbenec" se lahko v tem kontekstu uporablja za vsako osebo, ki opravlja javno funkcijo.

[12] Načelo enakega obravnavanja je kot načelo dobrega upravljanja zapisano v členu 8 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev:

"Nepristranskost in neodvisnost

1. Uradnik je nepristranski in neodvisen. Uradnik se vzdrži kakršnega koli samovoljnega ravnanja, ki bi škodljivo vplivalo na člane javnosti, in kakršne koli prednostne obravnave na kakršni koli podlagi.

2. Ravnanja uradnika nikoli ne vodijo osebni, družinski ali nacionalni interesi ali politični pritiski. Uradnik ne sodeluje pri odločitvi, pri kateri ima sam ali kateri koli ožji družinski član finančni interes.“

Evropski parlament je 6. septembra 2001 sprejel resolucijo, s katero je odobril Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

Načelo enakega obravnavanja je vključeno tudi v Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije:

„Objektivnost in nepristranskost

Osebje vedno deluje objektivno in nepristransko, v interesu Skupnosti in v javno dobro. Delujejo neodvisno v okviru politike, ki jo določi Komisija, in njihovega ravnanja nikoli ne usmerjajo osebni ali nacionalni interesi ali politični pritiski.“

Komisija je 13. septembra 2000 sprejela zgoraj navedeni Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

[13] Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave v zvezi s pritožbo 1341/2008/MHZ zoper Evropsko komisijo, odstavek 28. Zgoraj navedeni sklep je na voljo na spletišču evropskega varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu

[14] Oseba je lahko pozitivno ali negativno odložena v podjetja, za katera je prej delala, odvisno od narave delovnega razmerja z vsakim takim podjetjem.

[15] Varuh prav tako meni, da je bistvenega pomena, da strokovnjaki že na začetku ustreznega upravnega postopka sporočijo vse povezave s ponudniki . Tako razkritje bi Komisiji omogočilo, da se odloči, ali se bo posvetovala z drugim kvalificiranim strokovnjakom, ali pa zagotovi, da strokovnjak prejme le anonimizirane dokumente. Nazadnje, tako razkritje bi lahko tretjim osebam, vključno s ponudniki, pomagalo zagotoviti, da izvedenec ravna v dobri veri. Varuh človekovih pravic meni, da bi se lahko očitno navzkrižje interesov celo okrepilo, če strokovnjak ne zagotovi popolnega razkritja od samega začetka ustreznega upravnega postopka, in sicer z zagotavljanjem vseh ustreznih informacij, na primer o tem, ali je delal ali opravljal storitve za podjetja, ki sodelujejo v razpisu.

[16] Zadeva T-160/03, AFCon proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-981, točke 75, 78, 79, 90 in 92.

[17] Zadeva T-160/03, AFCon proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-981, točka 75.

[18] Zadeva T-160/03, AFCon proti Komisiji, ZOdl. 2005, str. II-981, točka 77.